Zdrav življenjski slog je naložba v dobro življenje. Toda pomena in vrednosti te naložbe se marsikdo zave šele, ko je prepozno; takrat, ko izve za bolezen, ki je v telesu že povzročila nepopravljivo škodo, ali pa morda vendarle tedaj, ko bolezensko stanje še pušča nekaj manevrirnega prostora za preprečitev zapletov. Zato so poljudni strokovni nasveti o tem, kako najučinkoviteje poskrbeti za zdravje in kako ga čim dlje ohraniti čim bolj neokrnjenega, neprecenljivi. Kako torej ravnati, da bi preprečili bolezni žil in škodo, ki jo te sicer povzročijo z bistveno prezgodnjim ugašanjem življenj?

Izjemne dobrobiti redne telesne dejavnosti

Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za aterosklerotično bolezen žil, zlasti za vensko popuščanje in posledično tudi za nastanek krčnih žil na nogah, ni le debelost, ampak tudi prekomerna telesna teža. Zato ne bi smeli pozabljati na to, da redna telesna dejavnost pomaga pri obvladovanju in preprečevanju številnih nenalezljivih bolezni – bolezni srca, sladkorne bolezni, možganske kapi pa tudi številnih vrst raka.

Kot poudarja predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije prim. Matija Cevc, ki kot zdravnik dela na Kliničnem oddelku za žilne bolezni ljubljanskega UKC, redna telesna dejavnost pomaga tudi pri obvladovanju povišanega krvnega tlaka, dobro vpliva na duševno zdravje, saj zmanjšuje občutek tesnobe in depresije, posledično pa se izboljšujeta tudi počutje in kakovost spanja. 

Dobro spanje je predpogoj za dobro zdravje, a Slovenci spimo premalo

Da zmerna aerobna telesna dejavnost lahko izboljša kakovost našega življenja, potrjujejo tudi aktualni podatki, objavljeni v sklopu nedavnega svetovnega dneva spanja. Sicer pa o dobrem spancu oziroma spanju govorimo, kadar so izpolnjeni trije pogoji: ustrezna dolžina spanja, spanje mora biti neprekinjeno, spanec pa mora biti globok. Za odrasle velja, da bi morali spati najmanj sedem ur, kajti manj kot šest ur spanja ima lahko negativen vpliv na zdravje, počutje, učinkovitost dela in kakovost življenja. Toda aktualni podatki kažejo, da pri nas dovolj spi le tretjina odraslih in zgolj petina otrok in mladostnikov, ki bi ponoči morali spati najmanj devet ur.

Zakaj je dolžina kakovostnega spanca tako zelo pomembna? Lahko bi rekli, da je dobro spanje predpogoj za dobro zdravje, saj izboljšuje odpornost in imunski odziv, kar je ključnega pomena za preprečevanje okužb in kroničnih nenalezljivih bolezni, pripomore tudi k zniževanju krvnega tlaka, ima blagodejen vpliv na zdravje srca in žilja, krepi vrsto možganskih funkcij, dobrodejno vpliva na duševno zdravje ter izboljšuje presnovo, saj uravnava apetit in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja ter uravnava količino inzulina in glukoze.

Že po dveh tednih zmerne telesne aktivnosti se izboljša stanje žil ...

Poleg spanca pa kakovost življenja pomembno izboljšuje zmerna aerobna telesna dejavnost, ki bi morala biti stalnica – vendar vemo, da je resničnost pogosto daleč od tega, tudi zaradi sodobnega načina življenja, vedno večjih obremenitev in kroničnega pomanjkanja prostega časa. 

Toda praznino med zavedanjem in uresničevanjem je treba zapolniti, čim prej, pravočasno, vsekakor pred tem, ko vzniknejo konkretne zdravstvene težave, zaradi katerih je prostega časa nenadoma sicer več, bistveno slabše pa so možnosti za aktivne naložbe v zdravje.

»Že 14 dni zmerne vsakodnevne telesne aktivnosti, kakršna je, na primer, pol ure trajajoča, nekoliko hitrejša hoja, dokazano izboljša stanje žil in zmanjša tako imenovano endotelijsko disfunkcijo. Seveda pa je učinek še boljši, če aerobna telesna dejavnost postane stalnica našega življenja. Ob tem je smiselno tudi upoštevanje priporočil zaščitne mediteranske prehrane, ki temelji predvsem na uživanju zelenjave, sadja, stročnic, rib, zmernih količin mesa in uporabi olivnega olja; taka prehrana mora biti energetsko uravnotežena tako, da ohranja zdravo telesno težo. Poleg tega zdrava prehrana zavira povišanje maščob v krvi in posledično kopičenje holesterola v arterijski žilni steni,« poudarja prim. Matija Cevc.

Ob tem prim. Cevc opozori na dodano vrednost rednega gibanja, pa čeprav »samo« hoje, kajti hoja pospeši venski povratek in tako zavira nastanek kroničnega venskega popuščanja in zapletov pri tej bolezni – tudi pri posameznikih, pri katerih je nastanek tega obolenja pogojen z dednostjo. »Krčne žile so posledica neustreznega delovanja venskih sten in zaklopk v spodnjih okončinah; tako pride do prekomernega zastajanja krvi v površinskih venah nog. Sedenje, dolgotrajno stanje in telesna nedejavnost so dejavniki, ki pospešujejo nastanek kroničnega venskega popuščanja.

Katere bolezni so pogojene s slabim zdravjem žilja?

​

Prof. dr. Aleš Blinc, ki kot zdravnik prav tako dela v sklopu Kliničnega oddelka za žilne bolezni, opozarja na bolezni, katerih pojavnost je pogojena s slabim zdravjem žilja; med obolenji arterij izstopata ateroskleroza in periferna arterijska bolezen, med boleznimi ven pa venska trombembolija in kronično vensko popuščanje. 

Ob tem prof. Blinc izpostavlja tudi »posledice bolezni COVID, ki se je v zadnjem obdobju pridružila klasičnim sprožilcem venske trombembolije – slabi gibljivosti, nosečnosti, hormonski kontracepciji in onkološkim obolenjem – in povzročila neprimerljivo več venskih trombembolij kot cepljenje proti tej bolezni.«

Bolezen, nastala zaradi okužbe s SARS-CoV-2, prizadene notranji žilni sloj – endotelij, ki vsebuje veliko beljakovine ACE2, prek katere koronavirus vstopa v celice. »Poškodba celic ob okužbi z virusom in imunski odziv povzročata vnetje žil s povečano prepustnostjo mikrocirkulacije ter povečano nagnjenostjo k strjevanju krvi – zlasti v mikrocirkulaciji in v venah, v manjši meri pa tudi v arterijah. Povečana prepustnost pljučnih kapilar pri hudih oblikah bolezni COVID vodi do vnetnega pljučnega edema, ki otežuje izmenjavo plinov in zahteva zdravljenje z dodatnim kisikom ali z mehanično podporo dihanju,« pojasnjuje dr. Blinc. Že zdaj dostopni podatki pa pritrjujejo domnevi, da je tako imenovani dolgi COVID, ki se kaže zlasti z utrujenostjo, motnjami spomina in koncentracije, posledica dolgotrajno okvarjenega delovanja endotelija.

Ateroskleroza resda napreduje počasi, a posledice so lahko zelo resne 

Najnevarnejša bolezen ven je venska tromboza, ki obolelega ogroža zaradi možnosti nastanka pljučne embolije, pri kateri se odtrgani del strdka zagozdi v pljučnem obtoku. Bolezenski stanji sta tesno povezani, zato v takem primeru govorimo o venski trombemboliji.

Najpogostejša vnetna bolezen arterij v razvitem zahodnem svetu pa je ateroskleroza; ta napreduje počasi. Kot poudarja prof. Blinc, začne težave povzročati takrat, ko aterosklerotična leha pomembno zoži arterijsko svetlino in začne ovirati tok krvi – ali tedaj, ko se leha natrga in tam nastane krvni strdek oziroma tromb, ki popolnoma zapre žilno svetlino. Najhujši zapleti pri aterosklerozi so srčni infarkt, ishemična možganska kap ali gangrena noge. 

Z meritvijo gleženjskega indeksa do diagnoze PAB

Pri periferni arterijski bolezni (PAB) gre za kronične motnje pri arterijski prekrvavitvi udov, ki jih v veliki večini povzroča ateroskleroza. V tem primeru, tako dr. Aleš Blinc, zožitev arterijske svetline povzroči simptome intermitentne klavdikacije s stiskajočo mišično bolečino, ki se pojavlja med hojo; v napredovalih fazah bolezni se bolečina pojavi tudi med mirovanjem, razvijeta se lahko razjeda in gangrena. 

Periferno arterijsko bolezen, ki naj bi jo imelo približno pet odstotkov prebivalcev, starejših od 60 let, je mogoče odkriti z meritvijo gleženjskega indeksa, pri zdravljenju tega obolenja pa so poleg tako imenovane intervalne hoje in skrbi za stopala izjemnega pomena nekajenje, skrbno uravnavanje krvnega tlaka in krvnih lipidov ter zdravo prehranjevanje po mediteranskem vzoru.

Pri prepletu navedenih zdravstvenih težav in resnih obolenj pa ne velja pozabiti, da sladkorna bolezen in napredovala kronična ledvična bolezen tveganje za PAB podvojita. 

Portreta Matije Cevca in Aleša Blinca: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.