Danes je svetovni dan srca. Povsem običajna sobota, pravzaprav – dan, ko je veliko zaposlenih po delovnem tednu prostih, dan, ko si lahko začrtamo dogajanje v ritmu, ki nam ustreza – pa naj bo to pospravljanje doma, urejanje vrta, družinski izlet, raziskovanje in planinarjenje, odkrivanje lepot Slovenije ali preostalega sveta. Dan, ko je treba postoriti tisoč in eno stvar, za katero je med tednom zmanjkalo časa – ali pa tudi ne. Zakaj, pravzaprav, si ne bi vzeli časa zase, za svoje dobro počutje, za svoje bližnje? Za svoje srce?

»Le zakaj ne bi verjeli Hipokratu, ki je hojo označil za najboljše človekovo zdravilo? Ker je hoja človeku najbolj lastno gibanje, je logično, da njena redna in učinkovita izvedba omogoča tudi posamezniku najbolj prilagojeno 'zdravljenje', mu posledično zagotavlja boljše počutje, pripomore k učinkovitejšemu umskemu in telesnemu delu pa tudi h kakovostnejšemu spancu,« ne le ob današnjem svetovnem dnevu, ampak za vsak dan sproti, poudarja in priporoča dr. Stanislav Pinter, profesor športne vzgoje s fakultete za šport.

Po oceni izr. prof. dr. Gregorja Starca, prav tako profesorja športne vzgoje s fakultete za šport, obstaja ogromno dokazov, da je telesna nedejavnost pogubna za zdrav telesni in duševni razvoj otroka – pa ne le otroka, ampak slehernika v kateremkoli življenjskem obdobju.

Kljub temu védenju je med otroci in mladostniki danes še vedno veliko takšnih, ki se zaradi premalo gibanja srečujejo z večjimi tveganji za nastanek in razvoj resnih zdravstvenih težav in obolenj, vključno z debelostjo in slabšo učno uspešnostjo. »Telesna dejavnost namreč ni pomembna le za zdrav gibalni razvoj, ampak za razvoj celotnega telesnega sistema, vključno z osrednjim živčnim sistemom,« poudarja prof. Starc.

Spodbudno je, da so letošnji podatki SLOfit – kljub dolgotrajnemu sedenju, v katerega so otroci in mladostniki iz dneva v dan prisiljeni v šoli in doma, ko delajo domače naloge in se učijo – pokazali, da se je gibalni indeks deklic oziroma deklet v starosti od 6. do 18. leta v primerjavi z letom 2017 izboljšal, medtem ko je pri dečkih oziroma fantih ostal tako rekoč na enaki ravni.

Bo Slovenija do 2025 breme srčno-žilnih obolenj zmanjšala za 25 odstotkov?

Eppur si muove. Stvari se premikajo na bolje. Slovenija je na področju preventive srčno-žilnih bolezni uspešna, breme teh obolenj in njihovih zapletov se zmanjšuje. »Smo na dobri poti, da do leta 2025 prezgodnjo umrljivost zaradi teh obolenj zmanjšamo za 25 odstotkov. Z dosežki pa ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, saj ljudje še vedno prezgodaj umirajo. Vsak bi moral poskrbeti predvsem za zdrav način življenja – za ustrezen način prehranjevanja in za dovolj gibanja v prostem času,« poudarja prim. Matija Cevc, predsednik društva za zdravje srca.

Ob tem spomni tudi na številne podatke o tem, kako nujen za ohranjanje zdravja je primerno dolg in kakovosten spanec, ki mora trajati od sedem do devet ur. »Pomanjkanje spanja povzroča povišanje krvnega tlaka, sladkorno bolezen tipa 2, debelost, pospešeno aterosklerozo ... Že nekajdnevna prikrajšanost glede spanja izrazito poviša 'stresne' hormone, kar prav tako vodi v slabšanje našega zdravja in tudi počutja. Spanje ni lenoba – je potreba našega telesa. V spanju se telo obnovi, umiri in nato tudi učinkoviteje ter bolj sproščeno deluje.«

Svetovni dan srca je seveda priložnost, da strokovnjaki spomnijo na glavne sestavne dele tako imenovanega zdravega načina življenja – zdravo prehrano, več gibanja in zmanjšanje škodljivih razvad, pri čemer naj bi imela prednost predvsem opustitev kajenja. Nujna pa je tudi ali predvsem občasna kontrola zdravstvenega stanja. Kako? S spremljanjem oziroma preverjanjem nekaterih ključnih parametrov, najsi bo to krvni tlak, krvni sladkor ali holesterol.

Krvni tlak, »tihi ubijalec«

(Pre)visok krvni tlak, poimenovan tudi »tihi ubijalec«, ker ga ne spremljajo opozorilni znaki, ki bi človeka spodbudili k ukrepanju, je najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Toda tudi to nevarnost je mogoče obvladati, vsaj v določeni fazi – z dosledno aktivnostjo, pri kateri velja upoštevati priporočilo za vsaj 30-minutno zmerno telesno dejavnost vsaj petkrat na teden. 

Nemogoče? Je mogoče! Pojdimo do cilja po stopnicah namesto z dvigalom, na sestanek peš namesto z avtom ali mestnim avtobusom, igrajmo se z otroci ali vnuki, urejajmo vrt, plešimo in gospodinjimo, plavajmo in kolesarimo ... Morda si velja, malo za šalo, malo zares, omisliti pedometer, s katerim je mogoče spremljati napredek v smislu vsakodnevne aktivnosti – seveda pa to ni nujno, dovolj povedna bo že naša notranja ura, ki bo natančno sporočila, kako dosledni smo bili v udejanjanju zaobljube, da bomo kljub veliki (pre)obremenjenosti poskrbeli zase, za svoje dobro počutje ...

Krvni sladkor in zdrava izbira hrane

Srčno-žilne bolezni so najpogostejši vzrok smrti pri sladkornih bolnikih. Kadar visoke vsebnosti oziroma ravni glukoze (krvnega sladkorja) ne odkrijejo pravočasno in je ne začnejo zdraviti takoj, ko je to potrebno, se istočasno poveča tveganje za nastanek bolezni srca in tudi možganske kapi.

In kako to preprečiti?

Med drugim z bolj zdravo izbiro hrane. Namesto sladkanih pijač in sadnih sokov je bolje poseči po vodi ali čaju, slaščice je smiselno zamenjati s sadjem. Dobro je, če nam uspe zaužiti pet porcij sadja in zelenjave na dan (približno za pest), v kakršnikoli obliki – sveži, sušeni, zamrznjeni ali konzervirani. Smotrno se je odpovedati vnaprej pripravljenim ali pakiranim jedem, ki pogosto vsebujejo preveč sladkorja, soli in nezdravih maščob. Idealno je, če si doma pripravimo obrok, ki ga odnesemo s seboj v šolo, na fakulteto ali v službo.

Holesterol – izmerite si vrednosti

Vsako leto po svetu približno štiri milijone smrti pripišejo holesterolu. 

Zakaj si pri zdravniku ne bi izmerili teh vrednosti – in morda preverili še indeks telesne mase?

Veliko je stvari, ki jih je mogoče narediti, da bi zmanjšali tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj in izboljšali zdravje svojega srca. Ena med njimi je nekajenje. Tobak in tobačni dim organizmu kadilca povzročata nepopravljivo škodo – po drugi strani pa je dokazano, da je 15 let po prenehanju kajenja tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj pri bivšem kadilcu povsem enako kot pri nekadilcu. In pri tem nikakor ne velja pozabiti, da celo pasivno kajenje pri nekadilcih lahko povzroči nastanek bolezni srca.

Zakaj torej ne bi ukrepali? V dobro zdravja, lastnega in zdravja bližnjih? Vredno je, obrestuje se – tudi z življenjem.