Značka: 1000 všečkov

Značka: 1000 všečkov

Ukrepi

Izpovedi zdravnikov iz ZD Kranj: »Zakaj bomo vztrajali? Zato, ker dajanje obližev na gnojne rane zdravstvenega sistema ne zadošča več!«

Kako nevarne in strokovno nedopustne morajo biti okoliščine, ki narekujejo delo zdravnika, da se ta – v skrbi za svoje dobro in za dobro svojih pacientov – odloči za odpoved delovnega razmerja? V Zdravstvenem domu (ZD) Kranj se je za ta res radikalni korak odločilo 24 zdravnic in zdravnikov. V javnosti je bilo v zvezi s tem veliko manipulacij, v smislu, češ da gre v resnici za izsiljevanje za višje plače ali za prikrito težnjo po privatizaciji zdravstva. Pa gre verjeti takšnim trditvam, ki so domicil našle zlasti na družbenih omrežjih ali v politično narekovanih medklicih? Prisluhnite osebnim izpovedim petih zdravnikov ZD Kranj.

Starejši

V domovih za starejše doplačevanje za kopanje, povijanje nog, nameščanje slušnega aparata ... – apel za takojšnjo ukinitev nedopustnega zaračunavanja »razkošja«, ki to ni

Zaradi vedno bolj sramotnih razmer, v katerih so varovanci v socialno-varstvenih zavodih in domovih za starejše prisiljeni plačevati tako rekoč skorajda za sleherno »dodatno« storitev, je društvo Srebrna nit, združenje za dostojno starost, ponovno pozvalo odgovorne k takojšnjemu ukrepanju. Na prvi javni poziv (pred dobrima dvema mesecema) sta se odzvali dve zastopnici pacientovih pravic in ombudsmanka – vse so se strinjale, da je ukrepanje res nujno –, medtem ko se z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter z zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) sploh niso odzvali, na ministrstvu za zdravje pa so obljubili sestanek, do katerega ni nikoli prišlo. Spremenilo se ni nič.

Organizacija

Mojca Senčar: »Pacienti ne morejo stavkati, moč potrebujejo za boj z boleznijo. Res se čudim politiki, da ne podpre zdravstva!«

Nedopustno dolge čakalne dobe. Preobremenjenost zdravnikov in medicinskih sester, zlasti v družinski medicini. Nenehno nalaganje papirologije in vedno novih e-opravil, ki zmanjšuje kakovost in varnost zdravljenja. Iztrošene naprave, ki bi jih že davno morali nadomestiti z novimi. Pomanjkanje strokovnega kadra. Zaostajanje za napredkom v medicini. Veliko je stvari, ki hromijo delovanje slovenskega zdravstva, veliko razlogov, ki narekujejo revolt pacientov. Bo prišlo do tega – in če ne, zakaj? Več o tem v pogovoru z Mojco Senčar, zdravnico in bolnico, zagovornico pravic pacientov, ambasadorko ozaveščanja o zdravem življenju in skrbi za lastno zdravje, pronicljivo ocenjevalko razmer v slovenski politiki, ki ne zmore in ne zna potegniti odločilnih potez – v dobro vseh.

Ukrepi

Ponižanje mladih zdravnikov, ki od danes dalje nimajo več pravice do receptov za osebno rabo

Danes je začel veljati novi pravilnik o receptih za osebno rabo, ki to pravico odvzema približno 1000 slovenskim zdravnikom, ki so brez licence – bodisi je nimajo več, ker so prenehali delati kot zdravniki in so tako izgubili dovoljenje za opravljanje zdravniškega dela, ali pa je še nimajo, ker še niso opravili specialističnega izpita. In prav pri slednjih prihaja do nevzdržnega paradoksa – ti mladi zdravniki namreč lahko zdravijo paciente, izgubili pa so pravico, da bi predpisali zdravila sebi ali svojim bližnjim.

Rehabilitacija in socialna varnost

Bolniki z rakom: najprej jih prizadene bolezen, potem pa še sistem

V resnici si je težko predstavljati, na kako neverjetne in nepredstavljive ovire v sistemu, ki naj bi mu prvenstveno nudil zaščito, naleti človek, ko resno zboli. Ko ustaljeni tok življenja njega in njegovih bližnjih nenadno in nepričakovano povsem preusmeri težka, nepredvidljiva bolezen, pri čemer je izid te življenjske preizkušnje včasih nemogoče napovedati. Kot da že diagnoza sama po sebi ne bi bila dovolj stresna in boleča, se začno kopičiti številne dileme, težave in vprašanja, odgovori pa se vse prepogosto izgubijo v sistemskem labirintu, za katerega se zdi, kot da bi bil ustvarjen za zapletanje, oteževanje in krajo upanja v času, ko je pravzaprav upanje tisto edino, kar sploh še ostane človeku v stiski. Kot da breme bolezni samo po sebi ni dovolj, ampak mora nastala razpoka v življenju dobiti odmev še v izgubi socialne varnosti.

Transplantacije

Matjaž Turel: »Ponosen sem na naš oddelek in na našo češnjo na torti – transplantacije pljuč«

V UKC Ljubljana so prvič in doslej edinič opravili enostransko presaditev pljuč leta 2003. Pred 15 leti. Potem so vse pljučne bolnike, ki so potrebovali zdravljenje s transplantacijo, vozili na Dunaj, medtem ko so jih v Ljubljani na presaditev pripravili, po njej pa skrbeli za nadaljnje zdravljenje in obravnavo. Septembra letos pa je prišlo do že dolgo pričakovane in napovedovane prelomnice. V ljubljanskem UKC je multidisciplinarni tim uspešno izvedel kompleksno in zelo zahtevno zdravljenje – pacientki so, prvič doslej, uspešno presadili obe pljučni krili. Več o programu presaditve pljuč z Matjažem Turelom, ki je v to dejavnost vpet že ves čas.