Organizacija

Kaj lahko pacienti pričakujejo od »butalskih določb« zakona o zdravstveni dejavnosti, če bodo te tudi v resnici zaživele v praksi?

Kaj lahko pacienti pričakujejo od »butalskih določb« zakona o zdravstveni dejavnosti, če bodo te tudi v resnici zaživele v praksi?

V zdravstvenem domu v zahodnem delu Slovenije so zaposlene tri mlade specialistke pediatrije, ki skrbijo za več kot 3500 otrok. Nobena od njih ne izpolnjuje pogojev za zdaj sicer še zamrznjeno določbo zakona o zdravstveni dejavnosti; ko bo ta uveljavljena, zdravniki, pri katerih od opravljanja specialističnega izpita še ni minilo pet let (na sekundarni in terciarni ravni) oziroma tri leta (na primarni ravni), po dikciji zakona ne bodo mogli biti »odgovorni nosilci dejavnosti«. Takrat bodo pacienti mladih zdravnikov – samo v omenjenem primeru bo to več kot 3500 otrok! – ostali brez svojega zdravnika. Pred posledicami načrtovanih sprememb v sistemu svarijo Mladi zdravniki Slovenije, ki so se jim soglasno pridružila tudi glavna zdravniška združenja.

»Dokler obstaja štiri milijarde razlogov za to, da se nič ne spremeni, se v našem zdravstvu ne bo spremenilo prav nič!«

»Dokler obstaja štiri milijarde razlogov za to, da se nič ne spremeni, se v našem zdravstvu ne bo spremenilo prav nič!«

Temelji slovenskega zdravstva se že dolgo majejo. Vrstijo se opozorila, tako iz strokovnih krogov kot iz nepreglednih vrst pacientov, ki so v čakanju na diagnostiko in pravočasni začetek zdravljenja ujeti v vedno daljših čakalnih vrstah, za katere grozi, da se bodo v kratkem še podaljšale. Zato se načrtovana uveljavitev sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo kljub pomanjkanju zdravniškega kadra na Slovenskem mladim zdravnikom onemogočile, da bi lahko samostojno opravljali strokovno delo, za katerega so usposobljeni, zdi preprosto neverjetna in povsem nerazumljiva. Tisti mladi zdravniki, ki že delajo samostojno, bodo v kratkem – če bo takšna zakonodajna rešitev ostala v veljavi – morali zapreti vrata ordinacije. Brez zdravnika, pa naj gre za pediatra, ginekologa, stomatologa, pedopsihiatra ali specialista medicine dela, prometa in športa, bo ostalo ogromno pacientov – in ničkoliko zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih ustanov.

»COVID-19 ima številne grozovite učinke – dober stranski učinek epidemije pa je, da je razgalila ključne probleme, ki so bili v slovenskem zdravstvu prisotni že prej«

»COVID-19 ima številne grozovite učinke – dober stranski učinek epidemije pa je, da je razgalila ključne probleme, ki so bili v slovenskem zdravstvu prisotni že prej«

Slovensko zdravniško društvo (SZD) v zadnjem času javno opozarja na odstopanja v delovanju urgentnih centrov, ki bi bolnikom po Sloveniji morali zagotavljati enakovredno dostopnost in kakovost urgentne oskrbe, vendar v praksi ni tako. Ministrstvo za zdravje so že pozvali k ukrepanju, s katerim naj bi odpravili številna neskladja, ki so se pojavila pri delovanju urgentnih služb, kajti zdravniki iz različnih regij so, kot ugotavlja izvršilni odbor zdravniškega društva, na podlagi aktualnih zakonskih določb pri izvajanju nujne medicinske pomoči primorani delati pri najmanj dveh delodajalcih, ob tem pa prihaja do skrb vzbujajočih težav. O tem sem se za Zdravstveniportal.si po zadnji seji koordinacije zdravniških organizacij pogovarjala s predsednikom SZD prof. dr. Radkom Komadino.

Podrobneje o temi Organizacija