Kaj lahko pacienti pričakujejo od »butalskih določb« zakona o zdravstveni dejavnosti, če bodo te tudi v resnici zaživele v praksi?

Kaj lahko pacienti pričakujejo od »butalskih določb« zakona o zdravstveni dejavnosti, če bodo te tudi v resnici zaživele v praksi?

V zdravstvenem domu v zahodnem delu Slovenije so zaposlene tri mlade specialistke pediatrije, ki skrbijo za več kot 3500 otrok. Nobena od njih ne izpolnjuje pogojev za zdaj sicer še zamrznjeno določbo zakona o zdravstveni dejavnosti; ko bo ta uveljavljena, zdravniki, pri katerih od opravljanja specialističnega izpita še ni minilo pet let (na sekundarni in terciarni ravni) oziroma tri leta (na primarni ravni), po dikciji zakona ne bodo mogli biti »odgovorni nosilci dejavnosti«. Takrat bodo pacienti mladih zdravnikov – samo v omenjenem primeru bo to več kot 3500 otrok! – ostali brez svojega zdravnika. Pred posledicami načrtovanih sprememb v sistemu svarijo Mladi zdravniki Slovenije, ki so se jim soglasno pridružila tudi glavna zdravniška združenja.

Kaj lahko pacienti pričakujejo od »butalskih določb« zakona o zdravstveni dejavnosti, če bodo te tudi v resnici zaživele v praksi?
Mladi zdravniki Slovenije

V skupini Mladi zdravniki Slovenije, ki zastopa interese vseh mladih zdravnikov, registriranih v Sloveniji – teh je pri nas približno 4000, mednje se uvrščajo diplomanti medicinske fakultete do pet let po opravljenem specialističnem izpitu – se sprašujejo, kako je mogoče, da se načrtuje takšna »rešitev«, ki je unikum in ki bo na koncu najbolj prizadela bolnike. Po drugi strani pa, denimo, na resornem ministrstvu načrtujejo skrajšanje specializacije iz družinske medicine za eno leto, saj naj bi tako pri nas hitreje dobili več tistih zdravnikov, ki jih najbolj primanjkuje. Ta dva ukrepa sta si v popolnem nasprotju. Zato se mladi zdravniki ob aktualnem dogajanju retorično sprašujejo, ali je res mogoče, da pri nas zdravniki v tej fazi profesionalne poti – sodeč po uradnih interpretacijah in razmislekih, ki so bili osnova za omenjeno zakonodajno rešitev – po vsem študiju niso sposobni prevzeti administrativnega vodenja ambulante. Pred posledicami predvidene zakonodajne novosti pa svarijo tudi vodstva zdravniških organizacij; v imenu zdravniške zbornice je o tem za zdravstveni portal v video izjavi spregovorila predsednica prof. dr. Bojana Beović.

Mladi slovenski zdravniki že dobra štiri leta aktivno opozarjajo na sistemske probleme, ki onemogočajo kakovostno in varno opravljanje zdravniškega dela v praksi – pa tudi na posledice zastarelih rešitev, ki so že zdavnaj izgubile iz fokusa ključno prvino za dobro, nemoteno delovanje zdravstvenega varstva: dosledno zagotavljanje pogojev za ažurno, celovito in sodobno zdravstveno obravnavo. 

Mladi slovenski zdravniki že dobra štiri leta aktivno opozarjajo na sistemske probleme, ki onemogočajo kakovostno in varno opravljanje zdravniškega dela v praksi – pa tudi na posledice zastarelih rešitev, ki so že zdavnaj izgubile iz fokusa ključno prvino za dobro, nemoteno delovanje zdravstvenega varstva: dosledno zagotavljanje pogojev za ažurno, celovito in sodobno zdravstveno obravnavo. 

Tako danes specialistka ginekologije in porodništva, ki kot edina ginekologinja dela v manjšem zdravstvenem domu in skrbi za zdravje 2870 žensk, še ne izpolnjuje na novo določenih pogojev za odgovornega nosilca dejavnosti. Če bodo ti zaživeli v praksi, bo ambulanta morala zapreti vrata, skoraj 3000 žensk pa bo ostalo brez ginekologinje. 

Posledice »butalske določbe zakona o zdravstveni dejavnosti« bodo po prepričanju mladih zdravnikov katastrofalne, ne glede na to, ali bodo uveljavljene letos poleti ali čez eno leto, v skladu s ponovnim zamikom, ki ga načrtuje ministrstvo za zdravje. 

»Če bo prišlo do uveljavitve te določbe, je popolnoma vseeno, ali se to zgodi danes ali čez leto dni – uveljavitev bo dokončni dokaz, da živimo v Butalah. In velik del zdravstvene oskrbe bo na voljo le še v butalskem glavnem mestu, v Ljubljani,« so mladi zdravniki zapisali na svoji facebook strani. Odločevalcem, ki iščejo bližnjice za rešitev najakutnejših problemov v zdravstvu, pa so napisali nedvoumen recept: »Če v Sloveniji res želimo, da bi se zdravniki pogosteje odločali za specializacijo iz družinske medicine, je treba uveljaviti štiri ključne vzvode: manj papirologije, več strokovnega dela, manj idej o kaznovanju in več spoštljivega dialoga.«

Če v Sloveniji res želimo, da bi se zdravniki pogosteje odločali za specializacijo iz družinske medicine, je treba uveljaviti štiri ključne vzvode: manj papirologije, več strokovnega dela, manj idej o kaznovanju in več spoštljivega dialoga.

Mladi zdravniki Slovenije

Še en primer, na katerega v kontekstu aktualnih razmer in napovedujočih se sprememb opozarjajo mladi zdravniki: zobozdravnica, specialistka čeljustne in zobne ortopedije, eno leto po specialističnem izpitu ne bo mogla pridobiti funkcije odgovornega nosilca dejavnosti. To pomeni, da v zdravstvenem domu, v katerem je trenutno zaposlena kot edina tovrstna specialistka, ne bo več mogla opravljati dela na področju ortodontije. 

Takšne spremembe bodo v sistem, v katerem so se čakalne dobe že tako ali tako nevzdržno podaljšale, tudi zaradi spremenjenega načina delovanja v zdravstvenih ustanovah med epidemijo novega koronavirusa, prinesle boleče spremembe. Boleče predvsem za bolnike, ki jim bo na ta način še dodatno kratena dostopnost do dobre in pravočasne strokovne obravnave.

Zato je logično, da so na nevzdržnost načrtovanih sprememb opozorila tudi glavna zdravniška združenja; njihovi predsedniki so na zadnji seji koordinacije zdravniških organizacij javno pozvali k razumnim spremembam, s katerimi naj bi pacientom zagotovili boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev, zdravnikom pa omogočili čim bolj nemoteno opravljanje strokovnega dela.

Mnenja predsednikov Igorja Dovnika (strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov), Konrada Kuštrina (sindikat Fides) in Radka Komadine (zdravniško društvo) smo na zdravstvenem portalu že objavili (v sklopu člankov in video pogovorov), tokrat dodajamo še oceno predsednice zdravniške zbornice prof. dr. Bojane Beović. 

Dejavnikov, ki vplivajo na celovitost, kakovost in pravočasnost zdravstvenih storitev, je veliko in nikakor niso odvisni samo od vseh, ki ste zaposleni v zdravstvu, ki delujete v sklopu zdravstvenega sistema. Ena od tem, o kateri ste razpravljali v sklopu zadnje seje koordinacije zdravniških organizacij, je bil seveda tudi problem, ki se nanaša na mlade zdravnike in možnost njihovega samostojnega opravljanja dela.

Bojana Beović

To temo smo obravnavali že večkrat, kajti sporno določilo zakona o zdravstveni dejavnosti zdravnike postavlja v precej neenak položaj v primerjavi z drugimi ljudmi, ki so končali različne fakultete in opravljajo različne poklice. Zdravniku po tej zakonodaji še po specialističnem izpitu, torej kar nekaj let po koncu študija in po opravljenem strokovnem izpitu, ni oziroma ne bo dopuščeno samostojno opravljati zdravniške službe. In to je, zlasti ob pomanjkanju zdravnikov, s katerim se soočamo, nesmiselno.

Mlade zdravnike je treba spodbuditi, da čim prej začnejo opravljati zdravniško službo, saj bodo tako lahko pomagali pri obravnavi bolnikov. S pomanjkanjem zdravnikov imamo namreč že dolgo težave, zato mladih ne smemo odvračati, ampak jih moramo k delu v tej stroki spodbujati tako, da izboljšamo pogoje za delo in da jim omogočimo čimprejšnji samostojni začetek dela.

In da 3. a člen zakona o zdravstveni dejavnosti tega ne bo oziroma ne bi omogočal, potrjuje konkretni primer iz regije z veliko pojavnostjo socialnih težav in posledično tudi velikim naborom stisk v duševnem zdravju otrok in mladostnikov. V tej regiji so že pred leti ostali brez specialista otroške in mladostniške psihiatrije. Zdaj se jim obeta, da bodo zdravnika vendarle dobili; kandidat za opravljanje te strokovne dejavnosti bo prihodnje leto opravil specialistični izpit in s tem izpolnil pogoj za odprtje Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Če pa bo, nasprotno, obveljal 3. a člen, bodo v tem delu Slovenije najmanj še pet let brez strokovnjaka, ki bi lahko pripomogle k zmanjšanju stisk mladih, ki brez ustrezne strokovne pomoči ne znajo in ne zmorejo najti poti iz težav, ki jih tarejo in vplivajo tudi na njihovo duševno zdravje.

Ilustracija: iStock; vir fotografije Mladih zdravnikov Slovenije: FB stran te skupine; portret Bojane Beović: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

Stetoskopi

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona