Značka: čakalne dobe

Značka: čakalne dobe

Rak

Društvo Onkoman v movembru opozarja na breme pljučnega raka: če imate znake bolezni, ne oklevajte z obiskom pri zdravniku, kajti v času epidemije je delež diagnosticiranih rakov upadel za 30 odstotkov

Danes je pri nas, tudi ali predvsem na račun usmerjanja večine zmogljivosti zdravstvene dejavnosti v obvladovanje bolezni COVID, odkritih kar za tretjino manj rakov kot pred pandemijo. Zato v sklopu meseca novembra oziroma »movembra«, zdaj že tradicionalno posvečenega ozaveščanju o hudih boleznih, ki v večji meri ogrožajo moške, pri slovenskem onkološkem društvu za moške Onkoman tokrat opozarjajo na stisko bolnikov s pljučnim rakom. Zakaj? Zato, ker je za postavitev diagnoze in takojšnji začetek zdravljenja tudi pri tej napredujoči bolezni ključnega pomena (možnost za) pravočasni obisk zdravnika – glede tega pa v razmerah, ki jih narekuje drugi val epidemije, prihaja do številnih kratkih stikov.

Ukrepi

»Ko spremljaš dogajanje po Evropi, je kristalno jasno, da se Slovenija za zdaj odlično spopada z drugim valom epidemije,« je prepričan kirurg Robert Carotta iz splošne bolnišnice na Jesenicah

Zdravnik Robert Carotta, ki kot kirurg dela v splošni bolnišnici na Jesenicah, se je tudi sam okužil s koronavirusom SARS-CoV-2 – in izkušnja je, kot je povedal v današnjem oglašanju z Javorniškega Rovta, od doma, kjer preboleva korono, vse prej kot prijetna. Pri njem je prvotno blagemu poteku bolezni sledila močno povišana telesna temperatura, zelo slabo počutje, brbončice zdaj ne prepoznajo več okusa hrane, mu pa, kot je dejal, bolezen k sreči ni »vzela jezika«.

Ukrepi

Ultimativni apel zdravniških združenj premieru Janezu Janši za takojšnjo preprečitev zdravstvene in socialne katastrofe v drugem valu epidemije

Preprečevanje cunamija v drugem valu epidemije utegne biti jalov poskus, če se prizadevanjem za čim učinkovitejše preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom ne bo pridružilo celotno slovenstvo, tudi tisti, za katere se zdi, da ne zmorejo ali nočejo razumeti resnosti pojava, s kakršnim se je človeštvo v zdaj že daljni preteklosti po svojih najboljših močeh spopadalo v primeru kuge, tuberkuloze ali gobavosti. Vedno je uspelo, a prijemi niso bili sofisticirani, prej surovi. Tokrat pa je zdravstvo – in ne le naše – tik pred tem, da se zlomi. Kajti, ne pozabimo, da za COVID bolnike z zapleti, ki potrebujejo v sklopu enote za intenzivno terapijo, lahko na bolnišnični ravni ustrezno poskrbijo le specialisti intenzivne medicine in anesteziologi, skupaj z za tovrstno nego usposobljenimi medicinskimi sestrami.

Etika

Odprto pismo poslancu Mihi Kordišu in grožnja s prav(d)nimi postopki zaradi izjave o »zdravnikih mazačih«

Poslanec Miha Kordiš, ki je v tem tednu razdvojil politično različno opredeljene Slovence (kar je še najmanj pomembno), slovensko zdravništvo spravil na okope (kar je logična posledica njegove razprave na odboru za zdravstvo in označevanja dela zdravnikov kot »mazačev«), predvsem pa nazorno pokazal, kako nizko je pri nas padla raven osebne kulture, etike in komunikacije (kar se je potrdilo tudi v nadaljnjih razpravljanjih na družbenih omrežjih), je danes prejel javni odziv odvetnika Domna Gorenška, brata nedavno preminulega ortopedskega kirurga Matevža Gorenška.

Manipulacije

Sramotni izpad poslanca Mihe Kordiša, ki je zdravnike označil za mazače, so ostro obsodili prof. dr. Marko Noč, dr. Erik Brecelj, Krištof Zevnik in drugi zdravniki iz skupne zdravstvo.si

»Zdravnice in zdravniki smo vestni in odgovorni pri opravljanju svojega dela – ne glede na to, kje in kako svoje delo opravljamo. Svoje bolnike zdravimo enako, ne glede na njihovo politično opredelitev ali katerokoli drugo osebno okoliščino,« so v sinočnjem odzivu na sramotni izpad poslanca Levice Mihe Kordiša zapisali zdravniki Erik Brecelj, Marko Noč, Krištof Zevnik, Gorazd Kalan, Matej Beltram, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Samo Vesel, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Simon Podnar in Andrej Vranič, ki si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadevajo za ključne izboljšave v slovenskem zdravstvu. Kordiš je v sklopu obravnave petega protikoronskega paketa namreč zdravnice in zdravnike, ki ne delajo v sklopu javnega zdravstva, označil za mazače; omenjena dvanajsterica zdravnikov izjavo ostro obsoja ter pričakuje in zahteva ukrepanje.

Ukrepi

Pediater Igor Dovnik apelira na vlado zaradi suma na korupcijsko tveganje pri ministrstvu za zdravje

Da je skrb za kakovost in varnost zdravstvenih storitev osnova, na kateri mora temeljiti dobra zdravstvena dejavnost, je jasno. Jasno je tudi, da zdravstvene ustanove, ki želijo imeti nedvoumen izkaz o svojem dobrem in uspešnem delovanju v dobro bolnikov, ki želijo biti konkurenčne in primerljive tako doma kot tudi onkraj naših meja, z udejanjanjem mednarodno priznanih prijemov in sistemov kakovosti, to dosežejo z mednarodno presojo kakovosti. Doslej je šlo za prostovoljno odločitev, po novem naj bi to postala obveza – vendar ne na podlagi sprememb zakonodaje, ampak kar z rokohitrsko umestitvijo tovrstne zahteve v dokument, ki določa vsakoletno porazdelitev finančnih sredstev za zdravstvo.

Nevrodegenerativne bolezni

Kako pri tako kompleksnem problemu, kot je parkinsonova bolezen, sestaviti vse koščke sestavljanke?

Parkinsonova bolezen, napredujoče nevrodegenerativno obolenje možganov, se kaže z zelo različnimi obrazi in lahko zelo dolgo ostane neprepoznano, zlasti v takih primerih, ko se pred pojavom tresavice (tremorjem) ali upočasnjenosti gibov oboleli lahko tudi več let spopada z različnimi nemotoričnimi simptomi. Bolniki, ki imajo, denimo, bolečine v sklepih ali v prsih, motnje pri uriniranju (pri moških se pojavijo tudi erektilne motnje), napade tesnobe, so depresivni, imajo težave s prebavo (zaprtje), moten spanec (neprijetne sanje, bolnik med spanjem kriči, brca), pomoč praviloma iščejo pri številnih drugih specialistih, le pri nevrologih ne. A prav navedeni znaki izrazito vplivajo na to, kam se bo nagnila diagnostična tehtnica.

Ukrepi

Poziv ministru za zdravje, naj začne delati s polnim delovnim časom

Minister za zdravje od svojih stanovskih kolegov dobiva nedvoumen, vse glasnejši in vse odločnejši apel, naj se v ministrski vlogi vendarle začne stoodstotno posvečati problemom, ki so resni in kot taki zahtevajo skrbno domišljeno, zavzeto in poglobljeno ukrepanje, pa naj gre za zagotavljanje pogojev za čim bolj nemoteno delovanje zdravstvene dejavnosti, za omogočanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in odpravo čakalnih dob – ali pa za zakonodajno ureditev področja dolgotrajne oskrbe, kjer da morajo biti prave rešitve skrbneje pripravljene od teh, ki so zdaj v javni razpravi.

Ukrepi

Noben bolnik (z rakom) ne sme postati kolateralna škoda COVID-19

»Ne le za bolnike z rakom, za vse paciente, ne glede na to, katero bolezen prebolevajo, velja, da ne smejo postati kolateralna škoda ukrepov proti COVID,« je prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC, strnil skupno sporočilo okrogle mize, ki jo je pripravilo krovno združenje organizacij bolnikov z rakom Onko net. V zadnjih mesecih so se namreč čakalne dobe, ki so bile že pred epidemijo na nekaterih področjih nedopustno dolge, znatno podaljšale – o čemer je, mimogrede, pri nas v tem trenutku mogoče sklepati le na podlagi nedvoumnih izkustvenih podatkov, kajti verodostojnih, celovitih in preglednih uradnih evidenc še vedno ni.

Čakalne dobe

Čakalne dobe med epidemijo: kot domine, ki grozijo, da se bodo vsak hip podrle ...

V tem trenutku še ni mogoče reči, kakšen bo račun, ki ga bo opešano zdravje izstavilo mnogim, ki se v času epidemije kljub slabemu počutju niso upali odpraviti v zdravstveno ustanovo samo zato, da ne bi tvegali okužbe z nepoznanim novim koronavirusom – ali pa jim, nasprotno, kljub trudu, da bi prišli do pravočasne obravnave, ni uspelo prestopiti praga ordinacije. Problemi so kompleksni in takih primerov ni malo. Med njimi se je znašla tudi gospa, ki je pri sebi zatipala zatrdlino in sklepala, da obstaja velika verjetnost, da je zbolela za rakom na prsih. Toda do napotnice za usmerjeno onkološko diagnostiko ni mogla priti.