»Zaradi popolne odpovedi prebavil že 30 let dobivam zgolj parenteralno prehrano. Ko sem bil majhen, so mi napovedali zelo kratko življenjsko dobo, vendar sem zdaj tu – kljub sepsam, izpadanju katetra, različnim gastroenterološkim težavam ... In lahko rečem, da je življenje kakovostno toliko, kot si ga narediš. O tem, da si bolan, je treba čim manj razmišljati; bistveno bolje je, če se človek posveča vsakodnevnim opravilom in rekreiranju, ne ležanju doma. Pri takem pristopu je tudi potem, ko pride do sepse, okrevanje hitrejše,« poudarja Jan Maletič, ki je kot majhen pacient pod okrilje Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana prišel skupaj s svojo zdravnico, pediatrično gastroenterologinjo.

Dolgoletna razvojna pot

»Ta oddelek smo razvijali dolga leta,« poudarja vodja novoustanovljenega Oddelka za klinično prehrano in odpoved prebavil izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, ki se je na OI zaposlila kot anesteziologinja. Ob tem se spominja: »Takrat sploh še nismo vedeli za obstoj odpovedi prebavil, tega nas niso učili«. Toda s svojo vztrajnostjo, nenehnim, dolgoletnim nadgrajevanjem znanja, izobraževanjem in pridobivanjem vedno novih kliničnih izkušenj je pripomogla k znanstveni rasti medicinske veje, ki bo zdravnikom kmalu na izbiro kot ena izmed specializacij.

»Oddelek za klinično prehrano in odpoved prebavil je na onkološkem inštitutu nastal po zaslugi prepoznave potreb po zdravljenju hudih prizadetosti in odpovedi prebavil – predvsem pa zavoljo zavedanja, da bolniki s tako zahtevnim bolezenskim stanjem potrebujejo celostno obravnavo, primerljivo z mednarodnimi smernicami in praksami,« pojasnjuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano Onkološkega inštituta Ljubljana – enote, ki je zdaj »prerasla« v oddelek. V sklopu te dejavnosti je OI vzpostavil tudi sodelovanje z drugimi zdravstvenimi ustanovami po Sloveniji, kjer zdravijo lažje oblike odpovedi prebavil. 

Marsikje (še) ne vedo, da je odpoved prebavil mogoče uspešno zdraviti

Na onkološkem inštitutu so od leta 2008 zdravili več kot 500 pacientov z odpovedjo prebavil, tudi takšnih z zelo kompleksnimi oblikami tega bolezenskega stanja in, kot dodaja dr. Rotovnik Kozjek: »Mnogim od njih smo s pravočasno in celovito strokovno obravnavo pozdravili prehodno odpoved prebavil.«

Ob mednarodnem dnevu, namenjenem ozaveščanju o odpovedi prebavil, pa zdravnica, ki je v minulih letih pridobila tudi naziv mednarodni učitelj klinične prehrane, izpostavlja, kako pomembna je informiranost o tem bolezenskem stanju, ki ga je »mogoče uspešno zdraviti – po zaslugi celovitega znanja in poznavanja klinične prehrane ter multidisciplinarnega sodelovanja«. 

Na OI trenutno zdravijo 107 pacientov, pri katerih je prišlo do delne ali popolne odpovedi prebavil – in to niso le pacienti s katerim od onkoloških obolenj (teh je približno 30 odstotkov).

Reševanje in ohranjanje življenj s timsko uigranostjo

Dr. Erik Brecelj, eden od pobudnikov za ustanovitev oddelka, ki bo odslej na enem mestu združeval celostne prijeme za najsodobnejše zdravljenje in obvladovanje zahtevnih bolezenskih stanj, pri katerih pride do odpovedi prebavil, je Jana Maletiča spoznal kot majhnega dečka, ko je bil ta hospitaliziran na otroškem oddelku – in za katerega je prepričan, da je »danes z nami prav po zaslugi timskega pristopa.«

Vsi uspehi v medicini so timski, dodaja dr. Brecelj, kajti »zanje ni nikoli zaslužen en sam zdravnik ali morda dva, ampak prav vsi, ki sodelujejo v timu. Dr. Nada Rotovnik Kozjek je na tem področju v slovenski medicini začela orati ledino in »vrednost tega sem spoznal že pred leti. Toda bolniki z odpovedjo prebavil so bili hospitalizirani na različnih oddelkih – zelo pomembno pa je, da jih bo odslej mogoče zdraviti v sklopu enega samega kliničnega oddelka, kjer bo združeno vse znanje na tem področju.«

Po oceni dr. Breclja bi na takem pristopu, kakršen je botroval začetku delovanja Oddelka za klinično prehrano in odpoved prebavil, moralo temeljiti celotno javno zdravstvo. Ob tem spomni, da »takšnih oddelkov v EU ni veliko, zato se je Slovenija s formalno vzpostavitvijo oddelka za klinično prehrano in odpoved prebavil postavila ob bok najrazvitejšim zdravstvenim sistemom na tem področju.« Ob tem se mu zdi nadvse pomembno, da čimprejšnja uvedba klinične prehrane pri bolnikih z odpovedjo prebavil pripomore tudi k zmanjšanju pojavnosti zapletov in hitrejši rehabilitaciji pacientov.

Mednarodno tlakovanje poti k vzpostavitvi referenčnega centra

Otvoritve kliničnega oddelka se je udeležil tudi prof. Simon Lal, vodja britanskega nacionalnega referenčnega centra za odpoved prebavil, saj je sodeloval pri vzpostavitvi oddelka, ki bo zagotavljal timsko, celostno, multidisciplinarno obravnavo, »brez kakršne bi ti bolniki umrli. Odpoved prebavil je namreč kompleksna in res težka bolezen, pri kateri je nujno, da so vsa znanja, potrebna za uspešno zdravljenje, združena na enem mestu. Tako se oblikuje tudi izobraževalno središče, ki omogoča nadaljnjo širitev tovrstnega znanja.«

Da je izboljšanje védenja o možnostih zdravljenja odpovedi prebavil nujno treba širiti tudi na mednarodni ravni, je jasno, saj mnoge države tovrstne terapije sploh še nimajo. Tako se v Sloveniji, ki zdaj postaja referenčni center, zdravijo tudi bolniki z odpovedjo prebavil iz držav bivše Jugoslavije.

Profesor Lal, ki je tudi na globalni ravni eden izmed vodilnih strokovnjakov za obravnavo kompleksnih odpovedi prebavil, že dolgo sodeluje s slovenskimi strokovnjaki – med drugim tudi prek iniciative Life (platforme, ki deluje znotraj EU in aktivno spodbuja ozaveščanje o tej bolezenski tematiki na mednarodni ravni), saj je eden izmed njenih vodilnih predstavnikov. Ob tem opozarja, da je »odpoved prebavil pogosto spregledano stanje, ki ga v mnogih državah še vedno ne zdravijo, čeprav je za obolelega lahko usodno – nič manj, kot odpoved kateregakoli drugega organa.«

Dosežki in izzivi onkološkega kliničnega vsakdana

Na novinarski konferenci pa je direktorica Zlata Štiblar Kisić izpostavila tudi pomembnost vzpostavitve obravnave v skladu z mednarodnimi smernicami in standardi za življenje ogrožajoča stanja – obravnave, ki jo omogočajo visoko specializirana znanja in standardi, podkrepljeni tudi z mednarodnim sodelovanjem. »Ne gre le za pomemben strokovni in organizacijski mejnik, ampak za konkretno izboljšanje obravnave in zdravljenja enega najzahtevnejših bolezenskih stanj, ki lahko prizadene človeka v kateremkoli starostnem obdobju,« dodaja Zlata Štiblar Kisić.

V sklopu dogodka pa je direktorica OI spomnila tudi na siceršnje izzive v delovanju inštituta, od kadrovskega manka do pomanjkanja bolniških postelj. Izpostavila pa je tudi težko pričakovani priliv finančnih sredstev za nadgradnjo OI, ki jih je vlada odobrila lani, kajti »če se to ne bi zgodilo, bi bila obravnava onkoloških bolnikov in razvoj onkološke dejavnosti v Sloveniji ogrožena.«

Odpoved prebavil – vzroki in zdravljenje

To redko, vendar nadvse kompleksno bolezensko stanje je lahko akutno ali kronično.

Zdravnik diagnozo odpoved prebavil postavi takrat, ko pacient tudi s povečanim vnosom hranil in tekočine prek prebavil preprosto ne more več zagotoviti delovanja prebavil na takšni ravni, da bi bilo še ohranjeno vzdrževanje prehranskega, elektrolitnega ali tekočinskega ravnovesja.

Odpoved prebavil ni enoznačno bolezensko stanje; vzroki za nastanek so lahko zelo različni, kajti njihov vznik je lahko:

• posledica zapletov po abdominalnih operacijah,
• posledica onkološkega zdravljenja,
• posledica hudih vnetij v trebušni votlini,
• posledica obolenj črevesja (na primer chronove bolezni),
• posledica obsežnih resekcij črevesja zaradi ishemije ali krvavitve,
• posledica zapletov pri vnetnih črevesnih boleznih,
• posledica bariatričnih operacij. 

Med zapletenejše oblike odpovedi prebavil spada sindrom kratkega črevesja.

Bolniku z odpovedjo prebavil je treba (poleg ostale terapije) zagotoviti posebno terapijo, namenjeno zdravljenju odpovedi prebavil – z uvedbo delne ali pa popolne parenteralne prehrane. Če tak bolnik ne prejme pravočasne in ustrezne obravnave in zdravljenja, se lahko njegovo stanje nepopravljivo poslabša in povzroči smrt.

Zapletene (subakutne) oblike odpovedi prebavil, ki jih praviloma spremlja tudi odpovedovanje drugih organov, skupaj s sepso, lahko nastanejo kot posledica: 

• zapletov pri kirurški resekciji (ishemija črevesja),
• poškodb črevesja,
• radiacijskega enterokolitisa,
• nastanka enterokutanih fistul.

Nemalokrat se subakutna odpoved prebavil spremeni v kronično bolezensko stanje – to pomeni, da bolnik po stabilizaciji življenjskih funkcij in presnove potrebuje stalno zdravljenje odpovedi prebavil. V takem primeru pri pacientu uvedejo parenteralno prehrano na domu.

Simbolične fotografije: iStock; portreti: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.