Rak

Rak sečnega mehurja: bolezen, za katero dolgo ni bilo prave sistemske terapije – danes pa prenekateri oboleli lahko tudi po res zahtevnem zdravljenju (za)živi kakovostno in aktivno življenje

Čeprav je rak sečnega mehurja eno najpogostejših uroloških onkoloških obolenj, takoj za rakom prostate, se zdi, da o tej bolezni na splošno še vedno ni znanega dovolj, da bi bili oboleli dovolj zgodaj pozorni na simptome. Glavni simptom pri raku sečnega mehurja – kri v urinu – je še vedno prežet s stigmo, saj oboleli nemalokrat kljub zapaženi težavi odlašajo z odhodom k zdravniku.

Zdrava izbira

»Brezalkoholno pivo in radler nikakor nista nekaj, kar bi smeli piti otroci in mladostniki!«

Poletje. Čas temperaturnih rekordov, vročinskih valovanj in dopustovanj, piknikov, nenehnega iskanja blagodejne sence – in, seveda, poseganja po osvežilnih napitkih, ki pomagajo pri hidraciji in ohranjanju dobrega počutja. Podatki kažejo, da je med bolj priljubljenimi pijačami v najbolj vročih urah dneva brezalkoholno pivo, prav tako radler 0,0. Marsikdo svojemu otroku dovoli osvežitev z nekaj požirki te pijače, v prepričanju, da kot brezalkoholna ne more škoditi. Pa je res tako?

Kožne bolezni

Mohsova mikrokirurška metoda zdravljenja kožnih rakov, pri kateri je delež popolne odstranitve tumorja in ozdravitve kar 99,6-odstoten, odslej tudi pri nas

Mohsovo mikrokirurško zdravljenje kožnih rakov, ki z angažiranim sodelovanjem kirurga in patohistologa med posegom omogoča skrbno in sproti preverjano odstranitev vseh delov obolelega tkiva, je dobilo domicil tudi pri nas. Natančneje na Dermatovenerološki kliniki ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC), kjer je od maja stalno zaposlen prof. dr. Aleksandar L. Krunić, za Mohsove posege specializirani kirurg, ki v ta specifični svet mikrokirurgije uvaja še dva zdravnika. Na kliniki imajo tudi patohistološki laboratorij, ki je, skupaj z licenciranim kirurgom in usposobljeno ekipo, predpogoj za uspešno izvajanje Mohsove mikrokirugije kožnih tumorjev.

Rehabilitacija in socialna varnost

Zavračanje vlog za zdraviliško zdravljenje: ministrstvo za zdravje in ZZZS trdita, da vse poteka v skladu z regulativo, pacienti se s tem še vedno ne strinjajo

»Bolniki pogosto molčijo, ker se bojijo, da bi bili lahko zaradi kritike ali opozarjanja na nepravilnosti prikrajšani za zdravljenje ali da bi bila njihova obravnava posledično slabša. Vendar ne bi smelo biti tako, kajti kritika je pomemben del izboljševanja zdravstvenega sistema,« je prepričan Simon Petrovčič, bolnik z marfanovim sindromom (redko dedno boleznijo) in ambasador bolnikov z marfanovim sindromom ter sorodnimi vezivno-tkivnimi boleznimi. Zato je na ministrstvo za zdravje v svojem pa tudi v imenu drugih bolnikov naslovil zahtevo za revizijo presoj zdravnikov, ki v sklopu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odločajo o vlogah za zdraviliško zdravljenje pacientov. Te vloge so vse pogosteje neargumentirano zavrnjene, trdi Petrovčič, ki pa je v pričakovanju ukrepanja pristojnih institucij doživel bridko razočaranje.

Bolezni oči

Po izbruhu adenovirusnega konjunktivitisa, zelo nalezljivega virusnega vnetja očesne veznice, v urgentno-triažni ambulanti Očesne klinike ljubljanskega UKC sprejemajo le paciente z res hudimi težavami

Z Očesne klinike ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) poročajo o izbruhu močno nalezljivega adenovirusnega konjunktivitisa. Na kliniki, kjer se je število obolelih z virusnim vnetjem očesne veznice sicer začelo povečevati že sredi maja, so uvedli ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje prenosa okužb. Paciente pa pozivajo, naj v tamkajšnjo urgentno-triažno ambulanto, v kateri se vsak dan zvrsti približno 100 bolnikov, pridejo le v primeru poškodbe očesa ali res hude bolečine v očesu in ob nenadnem ali napredujočem slabšanju vidne ostrine oziroma motnjah v vidnem polju.

Otroška srčna kirurgija

Slovenska otroška srčna kirurgija z uvedbo minimalno invazivnega kirurškega zdravljenja prirojenih srčnih napak vse odločneje stopa proti cilju – postati regionalni center za tovrstno zdravljenje

Besedna zveza otroška srčna kirurgija vsakič sproti in vedno znova pri skorajda slehernem človeku vzbudi široko paleto čustev. Zaradi bolečega zavedanja o nemoči otroka, morda še tako majhnega, da ni naredil še niti prvih korakov v življenje, pa že potrebuje to izjemno kompleksno, zahtevno in tudi invazivno zdravljenje. Zavoljo sočustvovanja ob nemoči in neznanskih skrbeh, ki posledično tarejo njegove starše. Pa tudi sicer je položaj otroške srčne kirurgije pri nas specifičen zaradi vseh mogočih in nemogočih peripetij, ki so se v sklopu tega programa v preteklosti odvijale po organizacijski, logistični, strokovni in tudi sistemski plati; njihovo reševanje pa je, tudi zavoljo zgrešenih prijemov, vse predolgo teklo v povsem napačne smeri. Danes je drugače.

Rehabilitacija in socialna varnost

»Dovolj je nestrokovnega, šablonskega, administrativnega zavračanja bolnikov, ki potrebujejo zdraviliško zdravljenje,« trdi Simon Petrovčič, ki od ministrstva za zdravje pričakuje revizijo takšne prakse

Vse več bolnikov z vseh koncev Slovenije v zadnjem času opozarja na opazen porast zavračanja vlog za zdraviliško zdravljenje, zlasti za obnovitveno rehabilitacijo. Problem ni nov, a zdi se, da je po nekaj letih tako kulminiral, da so se pacienti začeli javno spraševati, ali so odločitve zdravnikov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki odločajo o tovrstnih vlogah in s tem o pacientovi pravici do rehabilitacije, v resnici dovolj poglobljene in temelječe na skrbni proučitvi prejete dokumentacije, ki jo za slehernega pacienta pripravi njegov osebni oziroma lečeči zdravnik.

Transplantacije

Bodo pristojne institucije res še naprej dopuščale nevzdržno in nedopustno okoriščanje s stisko staršev, ki so se odločili za shranitev matičnih celic svojih otrok?

»Če bo v resnici prišlo do uničenja shranjenih matičnih celic, bo to unikum v Evropi,« opozarjajo odvetniki, ki zastopajo približno 500 družin oziroma staršev. Ti so pred leti zaupali slovenski regulativi in uradnim institucijam ter shranili matične celice svojih otrok, če bi ti kasneje v življenju zboleli, kajti shranjene celice bi jim lahko pomagale na poti k ozdravitvi. Matične celice so zaupali v hrambo Biobanki; ko se je ta po 16 letih shranjevanja teh celic znašla v stečajnem postopku, je leta 2024 vzorce prevzelo podjetje GaiaCell. Omenjeno podjetje je v minulih letih starše izpostavilo številnim nevzdržnim pritiskom, pred kratkim pa jim je sporočilo, da vzorcev (brez dodatnega plačila za shranjevanje) ne more več ohranjati, zato se je preprosto odločilo za odpoved pogodbe o dobavi tekočega dušika, sicer nujnega za polnjenje krioposod in vzdrževanje temperature za ohranjanje teh celic. Pogodba preneha veljati jutri, vendar je za zdaj – spet zgolj po zaslugi finančnega angažmaja staršev – preskrba z dušikom zagotovljena.

Rehabilitacija in socialna varnost

Celostna rehabilitacija, ki jo bolniki s krvnimi raki potrebujejo med zdravljenjem in po njem, pomembno izboljša rezultate zdravljenja in skrajša okrevanje. Kako brez čakanja priti do tega brezplačnega programa?

Zdravljenje, ki ga potrebujejo bolniki s krvnimi raki, spada med najkompleksnejša, najtežja zdravljenja; takšna obravnava, ki nemalokrat preizkuša meje človeške vzdržljivosti, obolelega sicer pomaga rešiti iz primeža hude bolezni, povzroča pa tudi neželene posledice, ki jih je treba čim hitreje in čim celoviteje sanirati. Zato je za bolnike s hematološkimi raki nadvse pomembna zagotovitev takojšnje dostopnosti do programa celostne rehabilitacije, s katero je začasne pa tudi trajne posledice agresivnega zdravljenja mogoče preprečiti, jih omiliti ali celo odpraviti.

Organizacija

Urgenca za urgentne centre: bodo predlagane rešitve preprečile tudi več dni trajajoče čakanje težko bolnih na nadaljevanje zdravljenja v bolnišnici?

Kako preprečiti nastajanje zdaj že konstantnih kratkih stikov v delovanju urgentnih medicinskih centrov? Rešitve, ki jih po poglobljeni analizi predlaga delovna skupina Slovenske medicinske akademije, bi med drugim pripomogle k bistvenemu skrajšanju čakanja obolelih na nadaljevanje zdravljenja v bolnišnici; ti bolniki namreč danes vse predolgo ostajajo »ujeti« na prenatrpanih hodnikih urgence ...