V sklopu meseca novembra oziroma tako imenovanega movembra, ko aktivnosti za ozaveščanje moških o pomenu njihove skrbi za lastno zdravje postanejo še glasnejše kot sicer, je tokrat izpostavljena predvsem vloga preventive. Pri raku prostate, ki sicer v večini primerov napreduje zelo počasi in mnogi oboleli niti ne vedo, da imajo to onkološko obolenje, je pravočasni pregled pomemben predvsem zaradi agresivne oblike raka prostate, ki napreduje zelo hitro in je nemalokrat – še zlasti, če ukrepanje ni pravočasno – za obolelega tudi usodna.

Velika večina moških, ki jim postavijo diagnozo rak prostate, zboli med 50. in 74. letom starosti – večina moških v tej starosti pa priznava, da se za obisk pri zdravniku odločijo le, če so res zelo bolni. 

Zato so se pri društvu Onkoman tokrat odločili za drugačen prijem pri ozaveščanju o pomenu skrbi za lastno zdravje. Če moški že ne poslušajo zdravnikov, naj prisluhnejo vsaj svojim otrokom, so ocenili v društvu. Tako so v središče letošnje movembrske kampanje umestili očete, ki jim otroci prek SMS sporočil naročajo, naj vendarle poskrbijo za svoje zdravje in s tem tudi za skupno prihodnost, o čemer govori tudi glavna misel tokratnih aktivnosti: »Ustvarjajmo spomine – ne izgubljajmo prihodnosti.«

Čeprav ta bolezen najpogosteje vznikne pri starejših, jo nemalokrat odkrijejo tudi pri mlajših. Zato društvo Onkoman moške spodbuja k odločanju za preventivni pregled – še zlasti, če je bolezen prisotna v družini; enako velja tudi za raka na pljučih ter raka mod.

Diagnoza, ki jo pri nas vsako leto dobi več kot 1600 moških

Raka prostate pri nas vsako leto odkrijejo pri več kot 1600 moških, zaradi pozne postavitve diagnoze in zapletov na račun napredovanja te bolezni pa vsako leto ugasne približno 450 življenj. Zato je, kot je pred časom v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudarila asist. mag. Janka Čarman z Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, »ko govorimo o napovedi preživetja pri raku prostate, bistvenega pomena stadij bolezni. Podatki registra raka namreč kažejo, da je bilo, na primer, v obdobju od 2012 do 2016 petletno preživetje tistih bolnikov, pri katerih je bila bolezen omejena na prostato, 98-odstotno, pri bolnikih z razsejano boleznijo pa 29-odstotno.«

Skorajšnja uvedba presejalnega programa za raka na prostati bo pripomogla k zmanjšanju umrljivosti zaradi agresivne, hitro napredujoče oblike tega raka. 

Pobudo za uvedbo presejalnega programa je dalo društvo uroloških bolnikov, ki je pred letom dni v sodelovanju z onkološkim inštitutom, Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in združenjem Europa Uomo pripravilo že drugi posvet na to temo, nakar so se na nacionalni ravni začele odvijati priprave na uvedbo presejalnega programa za raka na prostati. Nosilec tega programa, ki mu bo pot do uvedbe tlakoval pilotni projekt Peter, je OI, vodja projekta je asist. mag. Janka Čarman.

Naj moški tako, kot skrbijo za svoj avto, poskrbijo tudi za svoje zdravje

»Najbistveneje pri vsakem presejalnem programu pa je, seveda, to, da se vsak, ki prejme vabilo, nanj tudi odzove. Zato naj poudarim: odločitev za odhod na 'preventivni servis' je, tako kot hrabro premagovanje raka prostate, z našo pomočjo lažja. Vsak moški pa se mora zavedati, da servisnega pregleda ne potrebuje le njegov avto, ampak tudi njegovo zdravje,« poudarja predsednik društva uroloških bolnikov Igor Antauer, eden od mentorjev, ki so v sklopu društva spomladi končali izčrpno izobraževanje. Tako so, tudi na podlagi lastnega izkustva z rakom prostate, pridobili status mentorja – za pomoč, oporo in podporo vsem tistim, ki se bodo z diagnozo srečali na novo.

O tem obolenju, pri katerem je v prihodnje treba izboljšati prognozo, kajti zbolevnost in tudi umrljivost slovenskih moških zaradi raka na prostati sta višji od evropskega povprečja, smo na zdravstvenem portalu podrobno pisali že v preteklosti. Ker je pravočasna postavitev diagnoze predpogoj za uspešnost zdravljenja, preživetje in ozdravitev, smo v članku in videu strnili ključne podatke o raku prostate – v vseh fazah, od diagnoze do zdravljenja in okrevanja. Urolog Gregor Hlebič, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji Tina Burgar in pacient Mitja Rovanšek so spregovorili tako rekoč o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo to diagnozo, ko se začno odvijati priprave na zdravljenje in ko nastopi čas za okrevanje.

Simbolične fotografije: iStock 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.