»Celostno zdravljenje bolnikov z rakom prostate je vse bolj kompleksno in razvejano, hkrati pa tudi vedno bolj prilagojeno vsakemu pacientu posebej. Pogoj za to je multidisciplinarni pristop, ki pri zdravljenju raka prostate zahteva sodelovanje zdravnikov različnih specialnosti – in točno tak pristop je ključ za dobro obvladovanje bolezni v vseh njenih fazah,« poudarja asist. dr. Marina Mencinger, specialistka interne medicine z Onkološkega inštituta Ljubljana. Prav zaradi dobrih možnosti zdravljenja pa zdravnica opozarja, kako zelo pomembno je, da moški, ki opazi spremembe, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so se pojavile zaradi omenjene bolezni, ne čakajo, ampak nemudoma poiščejo strokovno pomoč.

Razlogov za nemalokrat (pre)pozno odkritje raka na prostati je veliko, skrivajo se tako v naravi te bolezni kot v sistemskih izzivih, med katerimi v tej veji medicine na Slovenskem prednjačita dva ključna, med seboj pogojena problema: nedopustno dolge čakalne dobe in izrazito pomanjkanje urologov. Ti so v razmerah, v kakršnih zdaj že skorajda dve leti deluje zdravstvo, zaskrbljeni na račun izpada drugih diagnoz, kajti zmogljivosti zdravstvenega varstva so v tem času usmerjene predvsem v obvladovanje koronavirusne bolezni. »Rak prostate je nemalokrat klinično nem, zato oboleli prve simptome bolezni zaznajo šele, ko je bolezen tako napredovala, da ni več ozdravljiva. Toda trenutno nas bistveno bolj skrbi to, da se je število diagnoz med epidemijo izrazito zmanjšalo – kajti zavedamo se, da se pojavnost raka na prostati v tem času ni zmanjšala,« opozarja asist. Simon Hawlina, ki kot specialist urologije dela v sklopu Kliničnega oddelka za urologijo ljubljanskega UKC.

Rak prostate je rak, ki Slovence najpogosteje prizadene. Ta bolezen ima dva zelo raznolika obraza. Po eni strani lahko poteka počasi, brez znakov in zapletov, tako da oboleli v resnici sploh ne ve, da ima eno od rakavih obolenj. Po drugi strani pa je, če se bolezen pojavi v agresivni obliki, ključnega pomena, da je diagnoza postavljena čim prej in da temu sledi takojšnje zdravljenje, kajti na Slovenskem rak prostate še vedno vsako leto ugasne približno 400 življenj. Zato moški – zlasti po 50. letu starosti – ne bi smeli pozabiti na osnovne preglede, ki jim lahko rešijo življenje. Dobesedno. Zakaj? Zato, ker je diagnoza rak prostate v preštevilnih primerih še vedno postavljena v fazi, ko je bolezen že napredovala in so možnosti za ozdravitev bistveno slabše.