Po 50. letu starosti za rakom prostate zboli vsak četrti moški na Slovenskem. To onkološko obolenje pa ni le najpogostejši rak, za katerim zbolevajo moški, ampak zaseda tudi vodilno mesto med vzroki za prezgodnje umiranje zaradi rakavih obolenj – po drugi strani pa je znanstveno in izkustveno dokazano, da pravočasno odkritje te bolezni lahko vodi tudi v ozdravitev. Zakaj se torej moški tako stežka odločijo za odhod k zdravniku – celo tedaj, ko že zaznavajo težave, povezane s spremenjenim delovanjem prostate?

Rak materničnega vratu. Rak ustnega žrela. Rak nožnice. Rak zunanjega ženskega spolovila. Rak penisa. Rak zadnjika. Šest rakov, ki močno obremenijo življenje obolelega, saj ga izpostavijo zahtevnemu zdravljenju in številnim preizkušnjam, ki jim je težko biti kos. Pri nas vsako leto za katerim od naštetih rakov zboli več kot 150 žensk, več kot 40 moških, približno 1600 žensk pa potrebuje zdravljenje predrakavih sprememb, odkritih na materničnem vratu. Po drugi strani pa je teh šest onkoloških obolenj, ki jih povzročijo okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), mogoče tudi preprečiti. Praksa, ki staršem omogoča, da svoje otroke zaščitijo pred takšno težko preizkušnjo, ni nova, a še vedno vse preveč otrok ostaja nezaščitenih – kljub temu, da preprosti zaščitni ukrep, cepljenje proti HPV, dokazano prepreči več kot 90 odstotkov rakov, povezanih z okužbo z omenjenim virusom, pa tudi pojavnost genitalnih bradavic in ponavljajočih se papilomov grla.

Kirurška ekipa Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ljubljanskega UKC je pod endoskopsko »taktirko« kirurga doc. dr. Domna Vozla izvedla poseg, v sklopu katerega so – brez reza na obrazu! – pacientu z rakom nazofariksa (nosnega dela žrela) skozi nos odstranili rakavo tkivo in opravili rekonstrukcijo. Doc. dr. Vozel se je za izvajanje tega res zahtevnega kirurškega posega usposabljal v ZDA, nakar je v juniju sledila prva izvedba tovrstnega kirurško-endoskopskega zdravljenja v Sloveniji, ki jo je skupaj z ekipo opravil v tandemu z doc. dr. Juretom Urbančičem. Najzahtevnejše endoskopske posege v nosu, obnosnih votlinah, lobanjski bazi in obnosnem žrelu namreč še vedno izvajata dva kirurga – gre za tako imenovano kirurgijo dveh glav in štirih rok, ki je bila v konkretnem primeru nadvse uspešna; 46-letni pacient je že peti dan po posegu, ki je sicer trajal približno šest ur, odšel v domačo oskrbo, kjer zdaj okreva.