Priporočilo Ostanite na varni strani – ostanite doma!   Podrobneje

Aktualno

Aktualno

Alkohol v Sloveniji vsak dan ugasne najmanj dve življenji, med žrtvami tudi še nerojeni otroci

Alkohol v Sloveniji vsak dan ugasne najmanj dve življenji, med žrtvami tudi še nerojeni otroci

Škoda, ki jo v slovenski družbi, tako imenovani mokri kulturi, povzroča čezmerno pitje alkohola, je ogromna. Pri tovrstni statistiki smo v svetovnem vrhu, vendar se s takim »dosežkom« ni mogoče hvaliti; nasprotno – pri nas vsak dan zaradi razlogov, povezanih z alkoholom, ugasneta najmanj dve življenji. Posledice pretiranega pitja alkohola, ki puščajo konkreten odtis ne le na posamezniku, ampak tudi na njegovih bližnjih, na letni ravni povzročijo stroške (zdravstvene in druge, povezane s prometnimi nezgodami, nasiljem v družini, nesrečami pri delu, absentizmom, invalidskim upokojevanjem ...) v višini 228 milijonov evrov. Kaj narediti? Projekt SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola), v katerem aktivno (so)deluje več kot 300 strokovnjakov s področja zdravstva in sociale ter predstavnikov nevladnih organizacij, prinaša konkretne odgovore.

NIJZ po požaru v Podskrajniku: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, sicer pa so mivka, vrtnine in sadje varni za uporabo ...«

NIJZ po požaru v Podskrajniku: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, sicer pa so mivka, vrtnine in sadje varni za uporabo ...«

Danes so vendarle znani dolgo in težko pričakovani rezultati analiz vzorcev vrtnin in sadja, ki naj bi pokazali, ali domačini, ki jih je po požaru v Podskrajniku dosegel črni dim, ki je raznašal naokrog delce in snovi, tudi strupene in karcinogene, svoje pridelke lahko brez strahu uživajo – ali pa naj celotni pridelek raje zavržejo. Sporočilo strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je kratko: mivka, vrtnine in sadje, ki niso vidno onesnaženi, so varni za uporabo. Pri tem pa zmoti stavek: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, če jih še niste.«

Zakaj meritve in analize po onesnaženjih in nesrečah, kakršna se je zgodila v Podskrajniku, nikoli ne pokažejo prave slike?

Zakaj meritve in analize po onesnaženjih in nesrečah, kakršna se je zgodila v Podskrajniku, nikoli ne pokažejo prave slike?

Teden dni je minil od požara v proizvodnem obratu v Podskrajniku in danes naj bi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prejeli rezultate meritev produktov gorenja; z izsledki bodo javnost seznanili v začetku prihodnjega tedna. Prebivalci območja, ki ga je zajel dim, ki se je širil med požarom, pa so, razumljivo, zaskrbljeni. Je skrb upravičena? Kaj v tej in podobnih zgodbah ostaja spregledano?

Kako po požaru v industrijskem obratu poskrbeti za zdravje v domačem okolju?

Kako po požaru v industrijskem obratu poskrbeti za zdravje v domačem okolju?

Kaj narediti, če zagori v industrijskem obratu, pri čemer nikakor ne nastane le materialna škoda, ampak je ogroženo tudi zdravje okoliškega prebivalstva? To že tako ali tako z lastnim zdravjem in počutjem »plačuje« tihi, nikoli evidentirani davek na industrijske izpuste, ob takšni nesreči pa se izpostavljenost nevarnim snovem še dodatno potencira. Poglejmo zadnji primer, požar v Podskrajniku, kjer je v Fragmatu, podjetju, v katerem so izdelovali izolacijski material, zagorelo sinoči; ogenj je najprej zajel glavni stroj v proizvodnem obratu, nakar se je požar razširil še na skladišče. Na bližnjem Rakeku so evakuirali bencinsko črpalko, tamkajšnjem prebivalcem pa sporočili, naj se zadržujejo doma, v zaprtih prostorih.

Podrobneje o temi Aktualno