Ne gre zgolj za najizrazitejše, največje, na nacionalni ravni že ničkolikokrat razgaljene onesnaževalske zgodbe, zaradi katerih dokazano ugašajo življenja, ampak tudi za manjše, lokalne kupčije, ki laže in dlje ostanejo skrite in prikrite. Med takšne spada tudi, kot vedno znova svari, opozarja in ozavešča prof. Marko Špolad, razbiti dragulj Kranja: Laze, danes poznane predvsem po uničenju, ki ga je povzročilo onesnaževanje tja umeščene industrije. Prebivalci Laz so se v zadnjih 20 letih prenajedli obljub politikov, ki pa nikoli niso obrodile sadov. Marko Špolad je kot predstavnik Civilne iniciative za zeleno Stražišče in član upravnega odbora mednarodne organizacije za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) na dogajanje, ki nemoteno načenja zdravje tukajšnjega prebivalstva, spomnil tudi v sklopu lokalnih volitev. Zakaj?

»Nimam odnosa do nobene politične opcije ali liste – tako kot nobena opcija nima nikakršnega odnosa do neokrnjene narave, globoko v senci pogoltnosti. Nobena ne zna ali noče prisluhniti malim ljudem, obsojenim na človeka nevredno življenje,« okoljevarstvenik, sicer profesor matematike na škofjeloški gimnaziji, javno poziva k resnemu razmisleku o prihodnosti. Ob tem opozarja na višek brutalne ignorance, ki da je dosegla kulminacijo v času aktualne lokalne oblasti.

Kaj se skriva za »večno odprtimi občinskimi vrati«?

»Komunikacija 'večno odprtih občinskih vrat'' se je zbanalizirala na PR poskuse omilitev  pogubnih vplivov industrije na okolje. In na izločanje argumentov tistih, ki nismo nemo kimali. Domačini so si zaradi ognjenih zubljev morali poiskati zdravniško pomoč, ker jih za razliko od delavcev iz cone niso evakuirali. Idilični paralelni svet občinskih zaznav, daleč od realnosti, jih je dodatno odrinil na periferijo osnovnih pravic. Nasprotno je bila naravnost goreča občinska skrb za brezmadežnost – podjetij. Meritve za javni denar, ki naj bi ovrgle pretekle ugotovitve o preseganju škodljivih snovi v vodotokih na spremenjenih mestih in v spremenjenih pogojih, sodno dokazano izločanje javnosti iz upravnih postopkov, tiskovne konference le za  posvečene, ... so postala sredstva, ki jih niso več izbirali,« je neposreden Marko Špolad v razmisleku o vlogi lokalne politike, ki je »ob samovoljni asistenci predsednikov najbližjih krajevnih skupnosti zavračala soočenje argumentov s podaniki na zboru krajanov, od soglasno sprejetih sklepov Strašanov (prebivalcev Stražišča, op. a.) pa so se po nekaj mesecih distancirali.«

Tragične posledice hinavske retorike lokalne politike, ki ji (doslej) ni bilo mar ne za zdravje ne za okolje

Obljube o selitvi industrijskih objektov, ki so najbolj ogrozili tako okolje kot tamkajšnje prebivalce, so se že v preteklosti pokazale kot predvolilni ništrc. Se bo torej ta tragična zgodba tudi v prihodnje nemoteno nadaljevala?

Marko Špolad je zaskrbljen, kajti medtem ko po eni strani »uradne meritve kažejo na počasno smrt območja Laz – ne le z okoljskega, ampak tudi s človeškega vidika, pa se po drugi strani aktualno občinsko vodstvo sklicuje na uradne meritve, po katerih naj bi bil zrak v Lazah najčistejši v Kranju, domala enak tistemu v Bohinju, verižni požari v tej industrijski coni pa so zaradi kamer in termičnih senzorjev pogašeni že prej, preden se sploh zgodijo.«

Predvolilno sajenje uvelih rožic, na katero javno opozarja Marko Špolad, ne vzdrži resne presoje – zagotovo ne v območju Nature 2000, kjer so zaradi nedopustnega ravnanja ogroženi (in tudi že uničeni) naravni habitati ter zdravje in življenja ljudi. »Senzorje ima eno samo podjetje v Lazah, pa vendar je katastrofalni požar v Ekolu pustil posledice – navzlic hitri reakciji gasilcev. Nedavni požar v Blisku pa ni bil z ničemer zaznan – še najmanj s poveličevanimi meritvami. 'Senzor' je bil domačin, ki je lastnika in gasilce obvestil, sicer bi šle Laze v zrak; prebivalci Laz pa mu preprečitev edine možnosti, ki bi hinavsko retoriko kranjskih politikov ukinila, še danes zamerijo.«

Z reko in visoko vitko smreko, z dobroto in poštenim ravnanjem ...

Ob podatkih, ki jih izpostavlja in daje v skupni razmislek, Marko Špolad spomni na pesem Domovina se brani z lepoto (avtor Ljubivoje Ršumović), ki jo kot alegorijo razprostre pred vsemi, tudi tistimi, ki si pred posledicami okoljskega onesnaževanja še vedno zatiskajo oči – da bi se morda znali in zmogli zazreti v prihodnost in se s skupnimi močni prvenstveno zavzeti za čisto okolje in s tem tudi za boljše zdravje prebivalcev in njihovih potomcev. 

Naslovna fotografija in portret Marka Špolada: Diana Zajec; slika na koncu članka – simbolična fotografija: iStock; fotografija požara v Lazah: Drago Bračun; kreativna izvedba Zdravstveniportal.si

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.