Najbolj brano

Rak

Rak trebušne slinavke, bolezen z najbolj usodno prognozo – kako jo prepoznati dovolj zgodaj

Rak trebušne slinavke ali pankreasa je eden izmed redkih rakov, pri katerih se statistika kljub izjemnemu napredku znanosti in medicine v zadnjih štirih desetletjih ni prav nič spremenila. Bolezen je težko prepoznavna, diagnoza praviloma postavljena prepozno, stopnja umrljivosti zaradi tega raka pa je izjemno visoka, saj bolniki po postavitvi diagnoze in začetku zdravljenja (v povprečju) živijo manj kot pet mesecev. Pa ne bi bilo treba, da je tako.

Skrb za čisto okolje

Zakaj meritve in analize po onesnaženjih in nesrečah, kakršna se je zgodila v Podskrajniku, nikoli ne pokažejo prave slike?

Teden dni je minil od požara v proizvodnem obratu v Podskrajniku in danes naj bi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prejeli rezultate meritev produktov gorenja; z izsledki bodo javnost seznanili v začetku prihodnjega tedna. Prebivalci območja, ki ga je zajel dim, ki se je širil med požarom, pa so, razumljivo, zaskrbljeni. Je skrb upravičena? Kaj v tej in podobnih zgodbah ostaja spregledano?

Zavajajoče oglaševanje

Odzivi slovenskih zdravnikov na goljufive spletne strani: vedno novi prijemi, eni in isti nameni

Razkrivamo primer še ene goljufive spletne strani, na kateri v precej polomljeni slovenščini ponujajo izdelke, ki naj bi bili tako izjemni, da »zagotavljajo« takojšnjo ozdravitev debelosti in vseh vrst bolečin, tudi revmatskih. Navedbe so »podprte« z znanjem slovenskih znanstvenikov, ki pa so izmišljeni, prav tako kot mnenja dosedanjih kupcev, ki naj bi bili izjemno zadovoljni z doseženimi rezultati. Za vse navedbe, od izgube 14 kilogramov na mesec brez vsakršnega truda do izginotja vsakršnih bolečin v osmih minutah, je edino pravo poimenovanja: goljufija. Goljufija, ki se ji je treba izogniti na daleč.

Ukrepi

Novela tobačnega zakona – vzorčni primer »mafijskega zakona«, ki je poslancem odvzel moralno integriteto. Kaj kažejo podatki, ki jih proučuje KPK?

»Gre za mafijski zakon,« so o noveli tobačnega zakona, o katerem bo 1. julija na 13. nujni seji razpravljal parlamentarni odbor za zdravstvo, prepričani v mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija. Člani zveze se, skupaj s koalicijo nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, utemeljeno sprašujejo, kakšen adut se skriva v rokah tobačne industrije, da poslanci, ki so vložili sporni predlog zakonodajnih sprememb, vztrajajo pri svoji potezi – čeprav so bili razkrinkani že pred začetkom zakonodajnega postopka. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je vzela pod drobnogled sumljive okoliščine nastajanja tega protobačnoindustrijskega dokumenta, je ugodila zahtevku za dostop do informacij javnega značaja. In te razkrivajo veliko.

Ukrepi

Apel Marjanu Šarcu in Borutu Pahorju, saj država v mesecu dni, kolikor je minilo od požara v Podskrajniku, ni naredila tako rekoč nič

Od požara v proizvodnem obratu v Podskrajniku, v katerem so izdelovali izolacijski material, je minil mesec dni. Pravih, celovitih odgovorov o posledicah, ki jih bo tovrstna ekološka nesreča pustila na zdravju domačinov, pa še vedno ni. Pristojne službe so odvzele nekaj vzorcev in jih poslale v analizo. Rezultati so zdaj že znani, toda prebivalci tistih krajev, ki jih je prešel požarni oblak, pogrešajo natančnejše, usmerjene meritve, ki bi prinesle nedvoumne odgovore na številna vprašanja, o katerih je nekaj domačinov podrobneje spregovorilo za Zdravstveniportal.si.

Revolt

»Delo zdravnikov postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike,« opozarja zdravnik Miro Lasbaher iz Juršincev, ki se je odločil za odpoved koncesijske pogodbe

Miro Lasbaher iz Juršincev, zdravnik splošne medicine, se je zaradi nevzdržnih razmer, ki narekujejo delo v ambulantah družinske medicine, odločil, da vrne koncesijo in s prihodnjim letom odide med zasebnike. Delo zdravnikov namreč po njegovem prepričanju postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike. In zakaj se Lasbaherju z odpovedjo koncesijske pogodbe ne zdi smiselno počakati do sprejetja aneksa številka dve, s katerim naj bi, kot napoveduje minister za zdravje Aleš Šabeder, vsaj nekoliko izboljšali pogoje za delo najbolj obremenjenih timov?

Revolt

Splošni zdravnik iz Juršincev je koncesijsko pogodbo odpovedal zaradi preobremenjenosti, ZZZS pa trdi, da je »podpovprečno obremenjen«. Kdo ima prav?

Včeraj smo na zdravstvenem portalu pisali o skrajni potezi, ki jo je potegnil zdravnik splošne medicine iz Juršincev Miro Lasbaher. Zaradi že pregovorne preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine, ki ji, kot pravi, tudi sam ni več kos, pa tudi zato, ker preprosto ne dobi dodatne strokovne pomoči – še enega zdravnika, ki bi bil pripravljen skrbeti za prebivalce na odmaknjenem, ruralnem območju – je občino in plačnika obvestil o odpovedi koncesijske pogodbe. Objavi so sledili zelo raznoliki odzivi; tistim, ki se zavzemajo za ureditev sistema in izboljšanje pogojev za delo zaposlenih v zdravstvu, so se pridružili tudi očitki, češ da argumenti, ki jih navaja Lasbaher, niso resni. Zato smo te podatke preverili.

Srce in žilje

Srčno popuščanje – ko srce ne zmore več in človek to zazna kot izgubo teka, pridobivanje teže v kratkem času, občutek težke sape med ležanjem, razbijanje srca ...

Srčno popuščanje je eno izmed tistih obolenj, ki pomenijo nepredstavljivo breme tako za obolelega kot za njegovo družino pa tudi družbo nasploh. Zakaj za družbo, kako naj bi osebni zdravstveni problemi puščali odtis na zdravstveni sliki celotne Slovenije? Zato, ker je bolezen zelo pogosta in nadvse obremenjujoča, predvsem pa še vedno bistveno prepozno prepoznana in diagnosticirana. Pojavnost te neozdravljive bolezni narašča; po 80. letu starosti se z njo (v povprečju) pobliže sreča vsak drugi, medtem ko po 40. letu srčno popuščanje prizadene enega od petih ljudi.

Dobro je vedeti

Kako bo požar v Podskrajniku vplival na okolje? In kako na zdravje prebivalcev?

Kakšne so ugotovitve glede varnosti in zdravja prebivalcev Podskrajnika in okoliških krajev, nad katerimi se je med požarom vil dim, ki je vseboval številne škodljive, tudi kancerogene snovi? Kaj tovrstne okoljske posledice pomenijo v vsakdanjem življenju, na primer glede uporabe vrtnin potem, ko sta bila sadje in zelenjava onesnažena z zdravju škodljivim dimom in sajami? Je mogoče z gotovostjo reči, da tamkajšnji prebivalci lahko brez strahu uživajo domače pridelke, kmetovalci pa jih prodajajo – ali pa je, nasprotno, njihova naložba v letošnji pridelek izgubljena? Kakšni so izsledki glede kakovosti zraka po požaru, kaj so pokazali vzorci vode, odvzete iz reke Rak?

Ukrepi

Sto dni je mimo. Kaj je minister za zdravje Aleš Šabeder naredil doslej in kaj obljublja za naprej?

Sto dni ministrovanja Aleša Šabedra je mimo. Njegova strokovna pot v zdravstvenem menedžmentu ni dolga, po nekaj več kot leto dni trajajočem vodenju Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je po predčasnem odhodu prejšnjega ministra za zdravje Sama Fakina prevzel vodenje tega resorja. Počitka v tem času ni bilo, kajti izzivi, začenši z revoltom zdravnikov družinske medicine, so zahtevali takojšen in neprekinjen angažma. Je bil ta dovolj ažuren in verodostojen? Iskanje rešitev za ureditev najbolj akutnih problemov slovenskega zdravstva, med katerimi zagotovo izstopajo nedopustno dolge in nenehno daljšajoče se čakalne dobe, se je v resnici šele začelo, dela bo še ogromno. Kaj vse se je znašlo na agendi resornega ministra in kakšne so njegove obljube za ureditev razmer v zdravstvu, tudi ali predvsem v dobro pacientov?

Ukrepi

Franc Zalar: »Poslanci, ki so člani odbora za zdravstvo in so se podpisali pod novelo tobačnega zakona, so izgubili moralno integriteto, zato naj odstopijo!«

Poslanci, podpisani pod novelo tobačnega zakona, s katero želijo po »posvetovanjih« z lobističnimi zastopniki tobačne industrije uvedbo enotne embalaže tobačnih izdelkov odložiti za tri leta, so danes spet imeli pogovore. Tokrat ne s tobačnimi lobiji, ampak s predstavniki civilne družbe, ki pričakujejo, da bodo poslanci to svojo »sramotno« potezo popravili, predlog zakona umaknili iz zakonodajnega postopka in omogočili zaživetje ukrepa, s katerim naj bi, kot potrjujejo dobre izkušnje držav, ki so tak pristop že uveljavile, pred marketinško ostjo tobačne industrije zaščitili predvsem mlade.

Rak

Rak pljuč – bolezen, zaradi katere še vedno umre več ljudi kot zaradi raka na prsih, na debelem črevesju in na prostati skupaj

Rak pljuč je bolezen s številnimi, težko prepoznavnimi obrazi, med katerimi za zdaj še vedno prevladuje temna podoba. Premalo je namreč osvetljena pot za pravočasno prepoznavo tega obolenja in s tem tudi za pravočasno zdravljenje, ki bi bilo sicer danes lahko res učinkovito. Toda z doslednim ozaveščanjem o prvih znakih te bolezni, z boljšo prepoznavo in morda, po zgledu ZDA in nekaterih evropskih držav, tudi z uvedbo presejalnega testiranja za raka pljuč, se bodo izidi zdravljenja te bolezni, vključno s prognozo in ohranjanjem kakovosti življenja obolelih, še dodatno izboljšali. Rezultati pa so v primerjavi s še ne tako davno preteklostjo že zdaj precej spodbudni.

Ukrepi

Ko se poslanci sramujejo ...

Zmagali so razum, poštenost in etika, vrline, ki se v najrazličnejših proporcih delovanja politike vse prehitro in vse prepogosto izgubijo neznano kam. Toda danes, na nujni seji odbora za zdravstvo, je bilo jasno videti, da je poslance predvsem – sram. Sramovala se je večina tistih, ki so podpisali predlog novele tobačnega zakona, dokumenta, ki (jim) ga je iz ozadja narekovala tobačna industrija in o katerem so danes odločali. Sramovali pa so se tudi oni drugi, ki se zavedajo, zakaj so člani odbora za zdravstvo – da bi s spodbujanjem učinkovitih zakonodajnih rešitev in smiselnih ukrepov, ki morajo biti napisani v dobro ljudi, po svojih najboljših močeh poskušali slovenstvu omogočiti čim bolj zdravo življenje.

Manipulacije

Tobačna industrija je kriva za najhujšo zlorabo znanosti po obdobju nacizma, zato so predlogi, kakršnega prinaša novela tobačnega zakona, nekaj, kar preprosto ne bi smelo priti skozi zakonodajno sito

Državni zbor bo v kratkem po skrajšanem postopku odločal o spremembah »tobačnega zakona«, po katerih naj bi v Sloveniji uvedbo enotne embalaže, ki ne izpostavlja konkretnih znamk izdelkov, zamaknili za nekaj let. Argumenti za tak predlog, ki ga je podpisalo 38 poslancev – nekateri so do zdaj podpis že umaknili – so zelo prozorni, že ničkolikokrat doslej preigrani v različnih poskusih prikritih lobiranj tobačne industrije. Tudi v Sloveniji.

Ukrepi

Samo Fakin, bivši minister za zdravje: »Minister za zdravje bi se moral v primeru novele tobačnega zakona jasno in glasno postaviti v bran zdravju!«

Trije meseci minevajo, odkar je Samo Fakin na pobudo predsednika vlade predčasno zapustil mesto ministra za zdravje, vodenje tega resorja pa je prevzel Aleš Šabeder, dotedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V tem času se je v zdravstveni sferi zgodilo veliko stvari, vendar ključni problemi v zdravstvu še vedno niso rešeni, poleg starih pa vznikajo vedno nove dileme. Kako na aktualne razmere gleda bivši minister za zdravje Samo Fakin? V pogovoru z njim smo se najprej dotaknili aktualne novele tobačnega zakona, vzorčnega primera dopuščanega lobiranja proti zdravju, ki pa se odgovornim na državni ravni očitno ne zdi vprašljivo, saj zoper ravnanje 38 poslancev državnega zbora nihče ni povzdignil glasu – z izjemo komisije za preprečevanje korupcije in združenj civilne družbe.

Skrb za čisto okolje

NIJZ po požaru v Podskrajniku: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, sicer pa so mivka, vrtnine in sadje varni za uporabo ...«

Danes so vendarle znani dolgo in težko pričakovani rezultati analiz vzorcev vrtnin in sadja, ki naj bi pokazali, ali domačini, ki jih je po požaru v Podskrajniku dosegel črni dim, ki je raznašal naokrog delce in snovi, tudi strupene in karcinogene, svoje pridelke lahko brez strahu uživajo – ali pa naj celotni pridelek raje zavržejo. Sporočilo strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je kratko: mivka, vrtnine in sadje, ki niso vidno onesnaženi, so varni za uporabo. Pri tem pa zmoti stavek: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, če jih še niste.«

Ukrepi

Klemen Markeš o narobe svetu v zdravstveni negi: »Srednja medicinska sestra dopoldne ne sme dati injekcije, infuzije, previti rane – popoldne pa to zna, zmore in mora narediti«

Klemen Markeš dela kot zdravstveni tehnik v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, je pa tudi predsednik Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. To poklicno, nepridobitno združenje strokovnega osebja s področja zdravstvene in babiške nege si prizadeva predvsem za ustrezno umestitev srednjih medicinskih sester v sistem, ki jim je pred leti odvzel precejšen del pooblastil za delo z bolniki in jih prenesel na diplomirane medicinske sestre. Ključni paradoks je, da srednje izobraženi kader vse to delo še vedno opravlja, vendar zanj ne dobi plačila. Bo s sprejetjem strokovnih kompetenc na področju zdravstvene nege kaj bolje?

Ukrepi

ZZZS versus Igor Muževič: »Novi obračunski model ni zavajajoč, nasprotno, pripomogel bo k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema družinske medicine«

Na ponedeljkov javni dopis mag. Igorja Muževiča, predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, v katerem je Muževič javno okrcal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), češ da je ta kot plačnik z uporabo napačne metodologije tako javnost kot ministra za zdravje zavajal glede obremenitev družinskih zdravnikov, se je danes odzvalo vodstvo zavoda. V odgovoru, opremljenem s podatki, uporabljenimi v analizi, sta generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj in Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj, zapisala, da so ti podatki verodostojni, zato nameravajo z aktivnostmi za posodobitev obračunskega modela za družinsko medicino in pediatrijo v osnovnem zdravstvu nadaljevati – v sodelovanju s stroko, kajti »novi obračunski model ni zavajajoč, nasprotno, pripomogel bo k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema družinske medicine«.

Ukrepi

Igor Muževič versus ZZZS: »Povzročili ste nepopravljivo škodo družinski medicini in vsem bolnikom v Sloveniji«

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je z analizo, ki naj bi bila podlaga za uvedbo novega obračunskega modela v osnovnem zdravstvu, načrtno zavajal tako javnost kot ministrstvo za zdravje glede resničnih obremenitev zdravnikov družinske medicine; zaradi takšnega ravnanja in nastalih posledic, ki jih je zakrivila napačna metodologija, bi zavod moral prevzeti odgovornost, je v današnjem javnem odzivu zapisal mag. Igor Muževič, predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um.

Dobro je vedeti

Veste, kaj storiti po piku oziroma ugrizu strupene kače?

Sončni dnevi so najidealnejša priložnost, da se človek s potepom v naravi, v senci gozdov, otrese vsakodnevnega stresa, poskrbi za dobro počutje in preprosto uživa v lepotah, ki jih ima Slovenija v obilju. Planinarjenje, denimo, je tako rekoč zaščitna znamka slovenstva, ki tovrstnim navdušencem prinaša obilo užitkov, obenem pa je odlična izbira za vzdrževanje kondicije in ohranjanje zdravja. Toda tudi pri tem prostočasnem početju je treba vedeti, kako poskrbeti za svojo varnost pa tudi za varnost drugih. Veste, kako ukrepati, če nekoga »piči« oziroma ugrizne ena od strupenjač, gad ali modras?