Akcija Od novega ministra zahtevam:    Povezava

Najbolj brano

Rak

Rak pljuč – bolezen, zaradi katere še vedno umre več ljudi kot zaradi raka na prsih, na debelem črevesju in na prostati skupaj

Rak pljuč je bolezen s številnimi, težko prepoznavnimi obrazi, med katerimi za zdaj še vedno prevladuje temna podoba. Premalo je namreč osvetljena pot za pravočasno prepoznavo tega obolenja in s tem tudi za pravočasno zdravljenje, ki bi bilo sicer danes lahko res učinkovito. Toda z doslednim ozaveščanjem o prvih znakih te bolezni, z boljšo prepoznavo in morda, po zgledu ZDA in nekaterih evropskih držav, tudi z uvedbo presejalnega testiranja za raka pljuč, se bodo izidi zdravljenja te bolezni, vključno s prognozo in ohranjanjem kakovosti življenja obolelih, še dodatno izboljšali. Rezultati pa so v primerjavi s še ne tako davno preteklostjo že zdaj precej spodbudni.

Transplantacije

Darovanje organov post mortem – odslej vnaprejšnja opredelitev možna tudi po elektronski poti

Za bolnika, pri katerem je prišlo do odpovedi katerega izmed organov, je še v ne tako zelo davni preteklosti to pomenilo konec življenja. Danes je drugače, kajti sodobna medicina zna potem, ko so vse ostale možnosti zdravljenja izčrpane, obolelega rešiti s presaditvijo organa. In slovenska medicina je v tem res dobra. Zatakne pa se takrat, ko se z operacijo mudi, vendar ni ustreznega organa, ki bi obolelemu omogočil nadaljnje življenje. Zato Slovenija-transplant že dolga leta sodeluje z Eurotransplantom, zato pozivi k altruizmu – vnaprejšnji opredelitvi za darovanje organov post mortem, s čimer človek potem, ko njegovo srce že preneha utripati, lahko reši življenje ne enemu, ampak več ljudem. Zdaj je to izjavo mogoče izpolniti tudi po elektronski poti.

Srce in žilje

Srčno popuščanje – ko srce ne zmore več in človek to zazna kot izgubo teka, pridobivanje teže v kratkem času, občutek težke sape med ležanjem, razbijanje srca ...

Srčno popuščanje je eno izmed tistih obolenj, ki pomenijo nepredstavljivo breme tako za obolelega kot za njegovo družino pa tudi družbo nasploh. Zakaj za družbo, kako naj bi osebni zdravstveni problemi puščali odtis na zdravstveni sliki celotne Slovenije? Zato, ker je bolezen zelo pogosta in nadvse obremenjujoča, predvsem pa še vedno bistveno prepozno prepoznana in diagnosticirana. Pojavnost te neozdravljive bolezni narašča; po 80. letu starosti se z njo (v povprečju) pobliže sreča vsak drugi, medtem ko po 40. letu srčno popuščanje prizadene enega od petih ljudi.

Otroška srčna kirurgija

Prof. dr. Tomislav Klokočovnik: »Pripravljeni smo pomagati, čeprav nam je jasno, da je NIOSB mega neumnost«

Prof. dr. Tomislav Klokočovnik je predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKC Ljubljana; v sklopu te funkcije mora skrbeti za čim bolj nemoteno, kakovostno in varno izvajanje dveh programov, za odrasle in za otroke. Kako je z otroško srčno kirurgijo, je znano, saj se njeno zapletanje in reševanje že dolgo odvija pred očmi javnosti. Zanimalo pa nas je, na kakšen način in v kolikšni meri vodstvo kliničnega oddelka pri zagotavljanju varnega in kakovostnega zdravljenja malih srčkov sodeluje s prof. dr. Igorjem Gregoričem oziroma z novoustanovljenim Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB).

Skrb za čisto okolje

Izpusti tovarn so »v dopustnih mejah«, ljudje pa zbolevajo in umirajo

Uroš Macerl, priznani okoljski aktivist (Eko krog), sicer ekološki kmetovalec, je lani dobil najbolj prestižno okoljsko nagrado za Evropo (Goldmanova okoljska nagrada), ki jo vsako leto prejme po en nominiranec z ene celine. Razlog? Skupaj s somišljeniki je v dolgoletnem boju s cementarno Lafarge dosegel, da je ta ostala brez okoljevarstvenega dovoljenja, prisiljena je bila prenehati s sežiganjem odpadkov, z ogrožanjem zasavskega okolja in z uničevanjem zdravja tamkajšnjih prebivalcev. A podobnih zgodb o tem, kako izpusti tovarn, ki so »v dopustnih mejah«, uničujejo zdravje slovenstva in prezgodaj ugasnejo številna življenja, je še veliko.

Rak

Rak trebušne slinavke, bolezen z najbolj usodno prognozo – kako jo prepoznati dovolj zgodaj

Rak trebušne slinavke ali pankreasa je eden izmed redkih rakov, pri katerih se statistika kljub izjemnemu napredku znanosti in medicine v zadnjih štirih desetletjih ni prav nič spremenila. Bolezen je težko prepoznavna, diagnoza praviloma postavljena prepozno, stopnja umrljivosti zaradi tega raka pa je izjemno visoka, saj bolniki po postavitvi diagnoze in začetku zdravljenja (v povprečju) živijo manj kot pet mesecev. Pa ne bi bilo treba, da je tako.

Transplantacije

Matjaž Turel: »Ponosen sem na naš oddelek in na našo češnjo na torti – transplantacije pljuč«

V UKC Ljubljana so prvič in doslej edinič opravili enostransko presaditev pljuč leta 2003. Pred 15 leti. Potem so vse pljučne bolnike, ki so potrebovali zdravljenje s transplantacijo, vozili na Dunaj, medtem ko so jih v Ljubljani na presaditev pripravili, po njej pa skrbeli za nadaljnje zdravljenje in obravnavo. Septembra letos pa je prišlo do že dolgo pričakovane in napovedovane prelomnice. V ljubljanskem UKC je multidisciplinarni tim uspešno izvedel kompleksno in zelo zahtevno zdravljenje – pacientki so, prvič doslej, uspešno presadili obe pljučni krili. Več o programu presaditve pljuč z Matjažem Turelom, ki je v to dejavnost vpet že ves čas.

Transplantacije

Transplantacije pljuč bodo odslej po najboljši možni uverturi – uspešni presaditvi obeh pljučnih kril – izvajali v UKC Ljubljana

Ljubljanski UKC, v katerem ima domicil slovenski transplantacijski center, bo zdaj zapolnil še zadnjo vrzel v tem izjemno zahtevnem strokovnem programu. Doslej so pri nas uspešno reševali življenja obolelih s presaditvami vseh organov, razen pljuč. Po polletnem strokovnem brušenju v bolnišnici AKH na Dunaju, kjer izvedejo največ transplantacij pljuč na stari celini in kjer so doslej s presaditvijo pljuč (o)zdravili tudi slovenske bolnike, je slovenski multidisciplinarni tim pripravljen na resne izzive v tej veji medicine. To so člani ekipe potrdili pred slabima dvema tednoma, z uspešnim posegom, prvič doslej izvedenem v slovenskem prostoru – presaditvijo obeh pljučnih kril pacientki, ki zdaj že uspešno okreva po težki operaciji.

Ukrepi

Odisejada reševanja otroške srčne kirurgije se končuje – ali pa začenja, odvisno od zornega kota

Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, deloval bo kot doslej – pod okriljem UKC Ljubljana, v sklopu Centra za otroške srčne bolezni, ki ga bo treba ponovno ustanoviti, medtem ko Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) po slabem letu dni zapira svoja vrata, ki jih v resnici ni niti še odprl. Po novem bo slovenska medicina v sklopu novoustanovljenega centra sodelovala tako s češkimi kirurgi iz centra Motol kot tudi s hrvaškimi in najverjetneje še z bosanskimi kolegi. O tem je tekla beseda na današnjem zaključnem sestanku, ki so se ga pri ministru za zdravje Samu Fakinu udeležili v imenu UKC Ljubljana generalni direktor Aleš Šabeder in strokovna direktorica prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, iz NIOSB pa vršilec dolžnosti direktorja Brane Dobnikar.

Hematologija

Prof. dr. Samo Zver: »Hodnik, na katerem čakajo naši pacienti, je kot železniški prehod brez zapornic«

Na Kliničnem oddelku za hematologijo so naredili preprost, a nadvse poveden izračun: če bolnik med ambulantnim pregledom ali med zdravljenjem v dnevni bolnišnici v prostorih poliklinike ljubljanskega UKC dobi virusno okužbo, bo zdravljenje te okužbe stalo približno 3000 evrov. Če bo potrebno zdravljenje v bolnišnici, kar se pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom lahko zgodi zelo hitro, bo strošek bistveno višji, znašal bo približno 8500 evrov. Toda epilog zapletov, ki jim botrujejo neustrezni prostori, kjer v veliki gneči sedijo skupaj bolni in zdravi, grožnja z okužbami pa v neustreznih, slabo zračenih prostorih nenehno visi nad obolelimi, je lahko še resnejši.

Ukrepi

Sestanek o programu otroške srčne kirurgije prihodnji torek, odstopila prof. dr. Igor D. Gregorič in dr. Andrej Robida

Minister za zdravje Samo Fakin je na nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo pred tremi tedni zagotovil, da bo odločitev o nadaljnjem delovanju programa otroške srčne kirurgije sprejel v prvi polovici decembra. Napovedano srečanje z glavnimi akterji – vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) – bo res v predvidenem terminu, prihodnji torek, vendar se ga ne bosta udeležila ne prof. dr. Igor D. Gregorič ne dr. Andrej Robida, ki sta zaradi zadnjih dogodkov, povezanih z reševanjem otroške srčne kirurgije na Slovenskem, odstopila.

Reforma

Uroš Golobič Ahčan: »Po toči zvoniti je prepozno. Sanacije po toči so drage, v zdravstvu pa še dražje, saj gre za življenja!«

Uroš Golobič Ahčan, profesor in doktor znanosti, je specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, vrhunski strokovnjak, zaslužen za izjemne dosežke v tej veji medicine, poznan in priznan doma v tujini. Njegova ekipa je pred kratkim prva na svetu uspešno izvedla izjemno zahteven poseg, ki že močno odmeva v mednarodnih strokovnih krogih – kirurško rekonstrukcijo amputacije nosu, pri kateri so pacientki nos naredili iz kosti in mehkih tkiv roke, nato pa ga presadili nazaj na obraz. Slovenska medicina je tako ponovno dodala pomemben kamenček v mozaik svetovnega znanja na področju rekonstrukcijske kirurgije. 

Zavajajoče oglaševanje

Odzivi slovenskih zdravnikov na goljufive spletne strani: vedno novi prijemi, eni in isti nameni

Razkrivamo primer še ene goljufive spletne strani, na kateri v precej polomljeni slovenščini ponujajo izdelke, ki naj bi bili tako izjemni, da »zagotavljajo« takojšnjo ozdravitev debelosti in vseh vrst bolečin, tudi revmatskih. Navedbe so »podprte« z znanjem slovenskih znanstvenikov, ki pa so izmišljeni, prav tako kot mnenja dosedanjih kupcev, ki naj bi bili izjemno zadovoljni z doseženimi rezultati. Za vse navedbe, od izgube 14 kilogramov na mesec brez vsakršnega truda do izginotja vsakršnih bolečin v osmih minutah, je edino pravo poimenovanja: goljufija. Goljufija, ki se ji je treba izogniti na daleč.

Otroška srčna kirurgija

Prof. dr. Marija Pfeifer razgrinja večinoma preslišano in prezrto plat medalje v povezavi z otroško srčno kirurgijo

»Zavajajoče izjave, pri čemer imam v mislih predvsem ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, češ da je na pediatriji vse narobe in katastrofalno, so bile neodgovorne, škodljive za UKC, za pediatrično kliniko, predvsem in najbolj pa za starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami – ker so bile povsem neutemeljene,« je v pogovoru za zdravstveni portal povedala prof. dr. Marija Pfeifer, ki se je sicer v začetku letošnjega leta upokojila, zaradi omenjenih očitkov pa so jo želeli z mesta strokovne direktorice UKC Ljubljana predčasno razrešiti. O tem se je zdaj odločila podrobno spregovoriti – tudi zato, da bodo aktualne okoliščine, ki spremljajo reševanje otroške srčne kirurgije, osvetljene še z drugega zornega kota.

Varnost in kakovost

Odvzem osebnih receptov nekaterim zdravnikom – ukinitev privilegija, skrb za varnost zdravljenja ali nedopustno poseganje v stroko?

Po novem zdravniki, ki nimajo več veljavne licence, in zdravniki, ki delajo izven javnega zdravstvenega sistema – kot zasebniki, ki paciente zdravijo samoplačniško –, ne bodo imeli več možnosti za predpisovanje zdravil na recept sebi in svojim bližnjim. Zdravniška zbornica, ki se s tem ukrepom ne strinja, ocenjuje, da bo pravico do predpisovanja receptov za osebno rabo izgubilo približno 3100 zdravnikov, zaradi česar naj bi omenjeni ukrep že tako ali tako preobremenjene zdravnike splošne ali družinske medicine še bolj obremenil, s približno 100.000 dodatnimi obravnavami.

Varnost in kakovost

Osebni recepti zdravnikov – dogovor med zdravniško zbornico in ZZZS, da bodo to pravico omejili le 1000 zdravnikom

Ukrep, ki naj bi omejil pravico do osebnih receptov, s katerimi zdravnik lahko predpiše terapijo sebi ali svojim bližnjim, je sprožil ogorčen odziv, zlasti med zdravniki. Na ta način so namreč doslej že sicer preobremenjenim splošnim in družinskim zdravnikom na letni ravni »prihranili« približno 100.000 obravnav, medtem ko je plačnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), z uveljavitvijo novih pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) želel ta privilegij, ki da je slovenski unikum, omejiti, predvsem iz varnostnih razlogov. Osebne recepte naj bi odvzeli zdravnikom, ki nimajo (več) veljavne licence in tistim zdravnikom, ki ne delajo v javnem zdravstvu. Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) se z načrtovanim ukrepom, ki je prizadel tudi mlade zdravnike, ni strinjala, zato sta se vodstvi zbornice in ZZZS danes sestali na to temo.

Srce in žilje

Periferna arterijska bolezen – preveč zapletov, preveč amputacij

Zakaj je pomembno skrbeti za zdravje žil? Periferna arterijska bolezen ali bolezen zamašenih žil je tegoba, s katero se po 55. letu starosti spopada vsak šesti Slovenec, vendar kar 70 odstotkov obolelih nima diagnoze – dokler motnje v krvnem obtoku ne povzročijo zapletov, ki so, kadar gre za srčni infarkt in možgansko kap, lahko tudi usodni. Po drugi strani pa je danes na voljo preprosta, hitra, povsem neboleča in še vedno premalo pogosto uporabljena preiskava, merjenje gleženjskega indeksa, ki lahko hitro bodisi ovrže bojazen glede bolezni bodisi pospeši ukrepanje, ki človeku lahko dobesedno reši življenje.

Hepatitis

Hepatitis C: Ste si pred leti ali desetletji dali narediti tetovažo? Imate težave nepojasnjenega izvora? Ne čakajte, da dobite odgovor v diagnozi rak na jetrih, ampak se testirajte, takoj!

Hepatitis C je prva kronična virusna bolezen, ki jo je danes mogoče povsem pozdraviti, medtem ko je hepatitis B v vsej dosedanji zgodovini medicine postal prva rakava bolezen, ki jo je mogoče preprečiti s cepljenjem. A kljub izjemnim dosežkom znanosti obvladovanje hepatitisa še vedno ni niti približno optimalno – zaradi ljudi, ki so okuženi, pa tega sploh ne vedo. In tako so prepuščeni naravni gradaciji okužbe, ki sčasoma lahko povzroči nastanek raka na jetrih ali dokončno odpoved delovanja jeter. Toda usodne bolezenske zaplete je mogoče preprečiti – z zaščito, če ta ne deluje, pa s testiranjem in s takojšnjim začetkom zdravljenja.