Najbolj brano

Ukrepi

Dr. Erik Brecelj: »Zdravniki smo popolni klovni, ki garamo, da si primitivci – ne morem jih imenovati drugače – kupujejo jahte, vse to pa se dogaja s podporo politike«

»Kraje in kriminalna dejanja v zdravstvu, onemogočanje zdravnikov in drugi škandali so posledica trgovanja z uslugami med ljudmi na najodgovornejših mestih; gre za klientelizem s podporo politične večine.« S temi in tudi bistveno ostrejšimi ter bolj določnimi besedami se je minuli teden enajsterica zdravnikov, ki se ne bojijo reči bobu bob, javno izpostavila in (kot že ničkolikokrat poprej) opozorila, da so takojšnje spremembe v sistemu nujne, če naj ta še naprej deluje v dobro bolnikov. Njihove besede še vedno odzvanjajo. Različno. Pojavljajo se ocene, po katerih naj bi svarila zdravnikov poganjala vodo na mlin zgolj določeni politični opciji, a resnih razlogov za takšne medklice ni. To med drugim dokazuje razčlemba dogajanja v zdravstvu, v kateri dr. Erik Brecelj argumentirano trdi, da se politika vedno okorišča na račun zdravstva, ne glede na barve, v katere se odene – in da »prenekatera jahta pluje po Jadranu prav po zaslugi koruptivnih dogajanj, povezanih z onkološkim inštitutom, marsikatera pa še bo«.

Rak

Rak trebušne slinavke, bolezen z najbolj usodno prognozo – kako jo prepoznati dovolj zgodaj

Rak trebušne slinavke ali pankreasa je eden izmed redkih rakov, pri katerih se statistika kljub izjemnemu napredku znanosti in medicine v zadnjih štirih desetletjih ni prav nič spremenila. Bolezen je težko prepoznavna, diagnoza praviloma postavljena prepozno, stopnja umrljivosti zaradi tega raka pa je izjemno visoka, saj bolniki po postavitvi diagnoze in začetku zdravljenja (v povprečju) živijo manj kot pet mesecev. Pa ne bi bilo treba, da je tako.

Ukrepi

»Prednost v zdravstvu imata organizirani kriminal in korupcija, vse ostalo je temu podrejeno,« v video intervjuju poudarja dr. Blaž Mrevlje, zdravnik, ki ga UKC Ljubljana toži za 100.000 evrov zaradi domnevne razžalitve

To, kar se je zgodilo v četrtek, 17. oktobra 2019, na javni tribuni z naslovom Sistemske napake slovenskega zdravstva in kako jih odpraviti, se bo zapisalo v zgodovino. Enajsterica slovenskih zdravnikov, ki so se, vsak na svojem področju, uveljavili kot izvrstni strokovnjaki – trije od njih delajo v Nemčiji, Franciji oziroma Veliki Britaniji –, so bili že doslej znani kot razumniki in obenem oporečniki, ki niso pripravljeni pristajati na nadaljnje ropanje zdravstvenega sistema, v katerem sta korupcija in pokvarjenost tako na gosto prepredli svoje mreže, da posledice občuti prav vsak prebivalec Slovenije. Zanimivo je, da so bili ti zdravniki, pri katerih skrb za zdravje slovenstva ne caplja nekje v ozadju, v javnosti pogosto izpostavljeni kot posamezniki, ki brez razloga povzročajo zdrahe. Tudi zato so se odločili, da brez zadržkov družno spregovorijo o skritih interesih, tudi tistih, ki prihajajo iz najvišjih državnih sfer in iz ozadja narekujejo usodo slovenskega zdravstva, ki bo na tak način, če se razmere ne bodo radikalno spremenile, izgubilo vse atribute kakovosti in varnosti.

Rak

Kaj bolnikom z rakom pljuč sporoča Alenka Artnik, najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki ji je rak vzel oba starša?

Svetovna prvakinja in rekorderka v potapljanju na vdih Alenka Artnik se je s to športno disciplino začela ukvarjati pri tridesetih letih; od tedaj se zdi, da je, ko prodira v njegove globine, z morjem eno – strahu ne občuti niti takrat, ko se pljuča, ki sicer pri odraslem človeku, če bi jih razgrnili, lahko prekrijejo nogometno igrišče, globoko pod morsko gladino stisnejo zgolj na velikost pesti odraslega človeka. V teh dneh pa je najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki je zaradi raka izgubila oba starša, prevzela še eno vlogo: v novembru, mesecu ozaveščanja o raku pljuč, je postala ambasadorka kampanje Življenje s polnimi pljuči.

Sladkorna bolezen

Nove smernice za zmanjšanje bremena diabetesa: z radikalnim zmanjšanjem uživanja ogljikovih hidratov do bistvenega izboljšanja zdravja

Danes na Zemlji s sladkorno boleznijo živi že 425 milijonov odraslih ljudi. Vsakih pet minut nekdo v tej večstomilijonski množici doživi srčni napad. Vsakih osem sekund zaradi zapletov, povezanih z diabetesom, nekdo umre. Ker je pri diabetesu tveganje za srčni napad dvakrat večje kot pri posameznikih, ki nimajo tega kroničnega obolenja, je bilo nujno sprejetje novih strokovnih smernic za zaščito pred nastankom srčno-žilnih obolenj in z njimi povezanih zapletov pri bolnikih z diabetesom – pa tudi pri osebah, ki imajo povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Za te smernice bi lahko rekli, da so uporabne tudi nasploh, ne le v diabetologiji in kardiologiji. Kakšne spremembe prinašajo?

Starejši

»Pišemo javna pisma s predlogi za izboljšanje položaja starejših, a nam predsednik vlade sploh ne odgovarja«

»Iz katerega vira je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer dobila podatek, da na postelje v domovih čaka le približno 1000 starejših? V tabelah, ki jih plačuje in objavlja Skupnost socialnih zavodov Slovenije, je podatek o aktualnih prošnjah na današnji dan bistveno drugačen – teh prošenj je 11.372!« je v izjavi za Zdravstveniportal.si opozorila predsednica združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden, ki ponedeljkov nastop resorne ministrice pred poslanci ocenjuje kot (ponovno) farso, v kateri se ponavlja že videno oziroma slišano: »Veliko govorjenja in malo povedanega.«

Rak

Rak pljuč – bolezen, zaradi katere še vedno umre več ljudi kot zaradi raka na prsih, na debelem črevesju in na prostati skupaj

Rak pljuč je bolezen s številnimi, težko prepoznavnimi obrazi, med katerimi za zdaj še vedno prevladuje temna podoba. Premalo je namreč osvetljena pot za pravočasno prepoznavo tega obolenja in s tem tudi za pravočasno zdravljenje, ki bi bilo sicer danes lahko res učinkovito. Toda z doslednim ozaveščanjem o prvih znakih te bolezni, z boljšo prepoznavo in morda, po zgledu ZDA in nekaterih evropskih držav, tudi z uvedbo presejalnega testiranja za raka pljuč, se bodo izidi zdravljenja te bolezni, vključno s prognozo in ohranjanjem kakovosti življenja obolelih, še dodatno izboljšali. Rezultati pa so v primerjavi s še ne tako davno preteklostjo že zdaj precej spodbudni.

Srce in žilje

Srčno popuščanje – ko srce ne zmore več in človek to zazna kot izgubo teka, pridobivanje teže v kratkem času, občutek težke sape med ležanjem, razbijanje srca ...

Srčno popuščanje je eno izmed tistih obolenj, ki pomenijo nepredstavljivo breme tako za obolelega kot za njegovo družino pa tudi družbo nasploh. Zakaj za družbo, kako naj bi osebni zdravstveni problemi puščali odtis na zdravstveni sliki celotne Slovenije? Zato, ker je bolezen zelo pogosta in nadvse obremenjujoča, predvsem pa še vedno bistveno prepozno prepoznana in diagnosticirana. Pojavnost te neozdravljive bolezni narašča; po 80. letu starosti se z njo (v povprečju) pobliže sreča vsak drugi, medtem ko po 40. letu srčno popuščanje prizadene enega od petih ljudi.

Zobozdravstvo

Zobozdravniki z manifestom zahtevajo spremembo zobozdravstvenega sistema, saj zdajšnji ne omogoča kakovostnih, varnih, pravočasnih in vsem dostopnih storitev

Številke o čakalnih dobah v (zobo)zdravstvu sicer niso povsem zanesljive, zagotovo pa so skrb vzbujajoče in nedopustne. Prvi prosti termin za ortodontski pregled ali za splošni zobozdravstveni pregled je na voljo čez 12 mesecev. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačnik upošteva povsem zastarele standarde po zeleni knjigi izpred nekaj manj kot štirideset let, poudarja predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlovič in dodaja: »Zato zobozdravniki res ne morejo biti odgovorni za nastajanje čakalnih dob, kajti te ustvarja podfinanciran, nepregleden in neenakopraven zobozdravstveni sistem, v katerem zobozdravstvena mreža ni enakomerno razporejena.«

Rak

IZ PRVE ROKE: Rak prostate

Rak prostate je najpogostejši rak moških. Slovenija se tako glede zgodnjega odkrivanja kot tudi glede uspešnosti zdravljenja te bolezni umešča v evropski vrh. Seveda pa je ključnega pomena, da je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, ko bolezen še ni napredovala, saj so v tem primeru tudi uspešnost zdravljenja, preživetje in ozdravitev najbolj verjetni. V članku in videu o tej bolezni – v vseh fazah, od diagnoze do zdravljenja in okrevanja – zdravnik Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji in pacient Mitja Rovanšek spregovorijo tako rekoč o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo to diagnozo.

Starejši

Kdaj bo vlada začela opravljati svoje delo v dobro državljanov, tudi starejših?

Molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje. Bo takšno stanje tudi v prihodnje pri nas zaznamovalo življenje najštevilčnejšega, a kljub temu nedopustno prezrtega anonimnega dela prebivalstva – starejših? V združenju Srebrna nit ponovno s prstom kažejo na vlado, kajti kljub temu, da v Sloveniji že 14 let s pomočjo javnih sredstev ni bil zgrajen noben nov dom za starejše, v proračunu tudi tokrat ni dovolj denarja. »Pričakovali smo izredno sejo vlade in poziv ministrom, naj se odrečejo delčku 'svojih' proračunskih sredstev za zagotavljanje novih zmogljivosti za namestitev starejših. Zgodilo pa se ni nič,« v današnjem javnem pismu, naslovljenem na predsednika vlade Marjana Šarca, opozarja predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.

Cepljenje

Za koga je cepljenje proti gripi pri osebnem zdravniku brezplačno?

Za vse starejše od 65 let, kronične bolnike, nosečnice in posameznike z izrazito povečano telesno težo, ki jih gripa najbolj ogroža, saj pri njih obstaja večja verjetnost za težji potek bolezni ali za pojav resnih zapletov zaradi gripoznega obolenja, je po novem cepljenje proti gripi brezplačno – vendar le, če se odločijo za cepljenje pri osebnem zdravniku. V ambulantah območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bodo cepljenje sicer še vedno izvajali, vendar odslej le še samoplačniško.

Demenca

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek o nujnih ukrepih, ki bi jih zaradi epidemije demence morali sprejeti že včeraj – kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti bolezen, ki človeku počasi briše (raz)um, je mogoče tudi preprečiti

Epidemijo demence bi tudi pri nas morali obvladovati s celovitimi ukrepi v sklopu mreže spominskih klinik, ki pa jih še vedno ni, zato ta napredujoča kronična degenerativna bolezen po zemljevidu Slovenije riše sliko, ki ni spodbudna. Zbolevnost za demenco skokovito narašča, premosorazmerno s staranjem prebivalstva – toda brez diagnoze, ki bi pojasnila, zakaj pri številnih posameznikih počasi prihaja do usihanja (raz)uma, še vedno ostaja kar tri četrtine obolelih. O tem, kako je demenco s pravzaprav zelo preprostimi prijemi mogoče preprečiti ali njen nastanek vsaj zamakniti za nekaj let, kako je danes mogoče pomagati bolnikom, ki jim diagnozo postavijo v zgodnji fazi, kako zagotoviti podporo svojcem obolelega, ki tudi sami usihajo zaradi preobremenjenosti in stresa, ter o tem, kako daleč je prišla znanost v iskanju leka za alzheimerjevo bolezen in zakaj bi politika preprosto morala preseči svoje kratkovidne interese in ukrepati v dobro vitalnih interesov slovenske družbe, v članku in v video intervjuju s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.

Ukrepi

Alkohol v Evropi vsako leto ugasne za pol Slovenije življenj. In kakšen je ta »davek« v Sloveniji?

Zaradi zlorabe alkohola v Evropi vsak dan ugasne 2500 življenj. Zaradi posledic pretiranega pitja alkohola vsako leto umre približno milijon Evropejcev. In tovrstna epidemiološka slika v Sloveniji ni nič boljša kot v drugih državah na stari celini – pravzaprav so v slovenski »mokri kulturi« številke, ki prikazujejo davek alkohola, izmerjen bodisi v izgubljenem zdravju bodisi v uničenih ali prezgodaj ugaslih življenjih, resnično skrb vzbujajoče. Na pobudo Vesne-Kerstin Petrič so o tem razpravljali tudi na nedavni konferenci Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), kjer so polemiko o posledicah (pretiranega) pitja alkohola nasploh, predvsem pa med mladimi, uvrstili med izpostavljene teme.

Zavajajoče oglaševanje

Odzivi slovenskih zdravnikov na goljufive spletne strani: vedno novi prijemi, eni in isti nameni

Razkrivamo primer še ene goljufive spletne strani, na kateri v precej polomljeni slovenščini ponujajo izdelke, ki naj bi bili tako izjemni, da »zagotavljajo« takojšnjo ozdravitev debelosti in vseh vrst bolečin, tudi revmatskih. Navedbe so »podprte« z znanjem slovenskih znanstvenikov, ki pa so izmišljeni, prav tako kot mnenja dosedanjih kupcev, ki naj bi bili izjemno zadovoljni z doseženimi rezultati. Za vse navedbe, od izgube 14 kilogramov na mesec brez vsakršnega truda do izginotja vsakršnih bolečin v osmih minutah, je edino pravo poimenovanja: goljufija. Goljufija, ki se ji je treba izogniti na daleč.

Hematologija

Krvni rak: ključni momenti, ki obolelemu rešijo življenje

Pojavnost krvnega raka se pri nas povečuje, kar pravzaprav ni nič nenavadnega glede na to, da je prav slovensko prebivalstvo tisto, ki se na stari celini stara najhitreje. Vendar se ta bolezen, ki ima vrsto različnih obrazov, njeni znaki pa so neznačilni, težko prepoznavni, pojavlja v vseh starostnih obdobjih. Zato je ključnega pomena zgodnja prepoznava simptomov, posledično pa čimprejšnja postavitev diagnoze in pravočasni začetek zdravljenja, ki je danes res učinkovito. To so ključni momenti, ki obolelemu pogosto ne le rešijo življenje, ampak pripomorejo tudi k ohranitvi njegove kakovosti. Poleg vsakega posameznika, ki najlaže prepozna različne odtenke sprememb, do katerih prihaja v njegovem organizmu in počutju, ima res pomembno vlogo pri odkritju tovrstnih bolezenskih sprememb osebni zdravnik.

Bolezni dihal

Kronična obstruktivna pljučna bolezen: naj vam ne krade diha, naredite test pljučne funkcije!

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je težko obolenje, ki človeku krade dih, počasi in vztrajno, dokler bolnik življenja ne ohranja le še po zaslugi dolgotrajnega zdravljenja s kisikom na domu. V Sloveniji je bolnikov, ki potrebujejo takšno zdravljenje, več kot 500, medtem ko je vseh bolnikov s KOPB med 40.000 in 80.000. Zakaj takšen razpon? Veliko je obolelih, ki za svojo diagnozo sploh ne vedo.

Starejši

Bo Slovenija s pomočjo srebrne ekonomije vendarle odpravila neživljenjske rešitve, zaradi katerih so danes seniorji porinjeni na družbeno obrobje?

Slovensko inovacijsko središče, ki mu je nedavno uspelo Slovenijo umestiti v evropsko skupnost referenčnih mest za aktivno zdravo staranje, je predstavilo vizijo, v sklopu katere bi lahko s konkretnimi inovativnimi prijemi premostili težave, ki danes tarejo slovensko družbo, v kateri je že skorajda vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Spoštovanje do seniorjev v Sloveniji namreč ni nekaj, na kar bi bili kot družba lahko ponosni. Zdi se, kot da bi pri nas s sistemskimi rešitvami poskušali doseči razčlovečenje starejših, jim onemogočiti zdravo in aktivno staranje ter jim odreči pravico, da bi še naprej po svojih močeh prispevali k boljšemu skupnemu jutri, ki si ga želimo za naše zanamce. Razmere v domovih za starejše so v tem trenutku med najbolj izstopajočimi primeri, ki potrjujejo, da je vlada kot institut izvršilne oblasti – torej tako aktualna vlada kot njene predhodnice – ubrala napačno pot, saj ta ne vodi k blaginji in blagostanju.