Rak

Rak trebušne slinavke, bolezen z najbolj usodno prognozo – kako jo prepoznati dovolj zgodaj

Rak trebušne slinavke ali pankreasa je eden izmed redkih rakov, pri katerih se statistika kljub izjemnemu napredku znanosti in medicine v zadnjih štirih desetletjih ni prav nič spremenila. Bolezen je težko prepoznavna, diagnoza praviloma postavljena prepozno, stopnja umrljivosti zaradi tega raka pa je izjemno visoka, saj bolniki po postavitvi diagnoze in začetku zdravljenja (v povprečju) živijo manj kot pet mesecev. Pa ne bi bilo treba, da je tako.

Članek

Srce in žilje

Srčni infarkt: slovenski protokol za obravnavo bolnikov po miokardnem infarktu je vrhunski, dosežki zdravljenja med boljšimi, zato bo tak pristop kmalu umeščen v mednarodne smernice za zdravljenje infarkta

Če bolnik, ki doživi miokardni infarkt, že prej, preden se začne zdravljenje v bolnišnici, prejme zdravilo, ki zavira strjevanje krvi, so izidi zdravljenja bistveno boljši. To se po zaslugi čimprejšnje odmašitve žile ne odrazi le v preprečitvi nadaljnjih zapletov ali celo nastanka invalidnosti, ampak v ohranjeni kakovosti življenja in, nenazadnje, v preživetju obolelega. Slovenski klinično-raziskovalni ekipi je prvi na svetu uspelo z randomizirano klinično študijo potrditi učinkovitost pri nas sicer že ustaljenega protokola za takšno ukrepanje pri bolnikih z infarktom. Študija, ki močno odmeva v mednarodnih strokovnih krogih, bo najverjetneje pomembno vplivala na to, da bodo bolnike z infarktom v prihodnje začeli na enak način zdraviti tudi drugod po svetu.

Članek

Dobro je vedeti

Klopni meningoencefalitis in lymska oziroma lajmska borelioza: pred odhodom v naravo se zaščitite, da vam vbod okuženega klopa ne ohromi življenja

Čeprav se je ozračje šele nedavno opazneje otoplilo in spodbudilo naravo, da nas razveseljuje s svojo vse bolj cvetočo podobo, so klopi aktivni že kar nekaj časa, pravzaprav že od takrat, ko so zunanje temperature ponovno presegle šest stopinj Celzija. Kot vse kaže, bo tudi letos teh malih prenašalcev dveh hudih bolezni – klopnega meningoencefalitisa in lymske oziroma lajmske borelioze – veliko, zato tako infektologi kot epidemiologi in biologi opozarjajo na pomen ustrezne zaščite. Pred posledicami okužbe, ki povzroči klopni meningoencefalitis, se je mogoče zaščititi s cepljenjem, medtem ko za lymsko boreliozo tovrstne zaščite ni, zato je nadvse pomembna čim zgodnejša prepoznava znakov okužbe in čimprejšnji začetek zdravljenja z antibiotiki. Predvsem pa velja upoštevati nasvete o zaščiti z oblačili in uporabi repelentov, ki jih nanesemo na obleko, ne neposredno na kožo – pa tudi o natančnem pregledu kože, ko se vrnemo z izleta ali ko prenehamo z delom v gozdu ali »zgolj« na domačem vrtu.

Članek

Nevrodegenerativne bolezni

Parkinsonova bolezen: z gibanjem je mogoče vplivati na potek bolezni, saj tako spodbudimo nastajanje novih možganskih celic, krepimo obstoječe, sproščajo pa se tudi biokemični prenašalci, med njimi dopamin

Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, ki je tudi predsednik društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika, se je v dolgoletni profesionalni karieri srečal z vrsto bolnikov s parkinsonovo boleznijo, ki se jim, kot pravi, zahvaljuje. »Zahvaljujem se jim, ker vztrajajo in ostajajo aktivni – čeprav vedo, da smo jim diagnosticirali kronično, neozdravljivo, napredujočo bolezen, ki zelo boleče poseže v njihova življenja in življenja njihovih bližnjih. Zahvaljujem se jim, ker razumejo, da je na voljo veliko načinov in pristopov za izboljševanje kakovosti življenja, bolezni navkljub. Tega ne dosežemo zgolj z zdravili, ampak tudi s podporo, gibanjem, druženjem in empatijo.« Ob tem pa, skupaj z vodstvom Centra za ekstrapiramidne bolezni Nevrološke klinike ljubljanskega UKC, opozarja tudi na nujnost čimprejšnje odprave sistemskih vrzeli, zlasti tistih, ki povzročajo kratke stike pri zagotavljanju pravočasne obravnave obolelih v vseh fazah bolezni.

Članek

Bolezni dihal

Kirurško zdravljenje obstruktivne spalne apneje, novost, ki izjemno izboljša kakovost življenja – konec kratkotrajnih prekinitev dihanja med spanjem, konec smrčanja, utrujenosti in nenehnega pomanjkanja energije

Slovenska medicina je med najnovejše načine zdravljenja bolnikov z obstruktivno spalno apnejo (OSA) umestila kirurško metodo zdravljenja s stimulacijo podjezičnega možganskega živca. Doslej so na ta način, ki za zdaj še ni krit iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, (o)zdravili pet pacientov. Eden od njih, Andrej Šenica, to terapevtsko novost ocenjuje kot resnično dobrodošlo, učinkovito in varno možnost, ki obolelemu pa tudi njegovim bližnjim izrazito izboljša kakovost življenja.

Članek

Varnost in kakovost

Dr. Gregor Kavčič: »Ni bilo prav nobenega umetnega podaljševanja ali preskakovanja vrst, kaj šele oškodovanja pacientov – lahko rečem le, da so te obtožbe popolnoma deplasirane in nore«

»Pacienti nismo postavke v excel tabeli, nismo predmet statistike in nismo pogajalski material. Smo ljudje z imeni, družinami, bolečinami in upanji. Dovolj je birokracije, političnih obračunavanj, pritiskov in nerazumnih odločitev vodstev, zaradi katerih na koncu vedno izgubijo pacienti.« Ta kratki izsek je vzet iz pisma pacientov, s katerim so ti javno izrazili podporo ortopedu dr. Gregorju Kavčiču, ki ga je vodstvo Splošne bolnišnice Novo mesto konec novembra lani odpustilo, češ da je sistem javnega zdravstva zlorabljal sebi v prid in na ta način oškodoval tudi bolnike. Pacienti v svojem javnem odzivu spregovorijo o popolnoma drugačnih izkušnjah. Njihova pripoved je v popolnem sozvočju z ostalimi odzivi. Tudi pričevanja zdravniških kolegov dr. Kavčiča, ki so skupaj z njim postavili temelje specifičnemu, uigranemu pristopu v delovanju ortopedskega oddelka in »novomeške šole«, prinašajo informacije, ki so v popolnem nasprotju s trditvami vodstva in odločevalcev. Prav tako so si medicinske sestre oziroma celotno negovalno osebje ortopedskega oddelka edini v izražanju popolne podpore odslovljenemu zdravniku.

Intervju

Respiratorne okužbe, gripa

Kroženje virusov, ki povzročajo akutne okužbe dihal, je še vedno intenzivno. Kako ohraniti zdravje?

Da je sezona akutnih okužb dihal, ki so prepoznavne spremljevalke jesensko-zimskega obdobja, še vedno aktualna, je opazno in slišno. Še vedno tako rekoč na vsakem koraku srečujemo mnoge, ki kljub močnemu prehladu, slabemu počutju, kašlju in povišani temperaturi ostajajo »aktivni in družabni«, čeprav to ni priporočljivo – zaradi možnosti prenosa okužb, ki pri sicer zdravem ne povzročijo posebnih težav, medtem ko so pri starejšemu človeku, nekomu s kronično boleznijo ali pri imunsko šibkemu malčku posledice lahko bistveno resnejše, včasih celo usodne. Zagotovo pa je spodbudno, da se je pojavnost gripe že začela zmanjševati.

Članek

Ledvice

S preprostim laboratorijskim testiranjem do zgodnejšega odkritja kronične ledvične bolezni – letos začetek presejanja v ambulantah družinske medicine

Kronična ledvična bolezen še vedno, kljub vsem zmogljivostim sodobne medicine, prepogosto vse predolgo ostane neprepoznana. Ker simptomi kroničnega ledvičnega obolenja dolgo ostanejo neopazni, se velika večina obolelih ne zaveda prisotnosti bolezni, ki pa sčasoma lahko močno ogrozi njihovo zdravje in tudi življenje, kajti simptomi se pokažejo šele, ko je bolezen že močno napredovala. Po drugi strani pa so zelo povedni tudi raziskovalni podatki, ki so pokazali, da ima med pacienti, obravnavanimi v ambulantah družinske medicine, skoraj četrtina (več kot 23 odstotkov) kronično ledvično bolezen, vendar je ta podatek zabeležen le pri dobri polovici (13,4 odstotka) obolelih. Pri tem problemu pa ne gre le za spregledovanje omenjene bolezni, ampak posledično tudi srčno-žilnih tveganj in obolenj, kajti delovanje ledvic in srca je sinhrono; ko se pojavi bolezen na enem organu, je ogrožen tudi drugi.

Članek

Dobro je vedeti

Klop, ki prenaša virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, je bistveno večji od navadnega klopa, izjemno hiter, na gostitelja pa ne čaka, ampak ga lovi – v zadnjih letih tudi pri nas, med drugim v bližini Kraškega roba

Gozdovi in obronki gozdov, travniki in igrišča, parki in domači vrtovi klopom zagotavljajo idealna skrivališča in odskočišča, ki jim omogočajo dostop do gostitelja, naj bo to žival ali človek, in njegove krvi, ki jo potrebujejo za nadaljnji razvoj. Z vbodom klop pride do krvi; to potrebuje za prehod v naslednjo razvojno fazo, mimogrede pa lahko na človeka prenese okužbo s klopnim meningoencefalitisom ali z lymsko oziroma lajmsko boreliozo. Danes je tudi v javnosti o klopih in zaščiti pred njimi znanega veliko, vendar očitno še vedno ne dovolj, da bi se vsakomur, ki želi čim pogosteje uživati v naravi ali na domačem vrtu, zdelo vredno poskrbeti za zaščito pred temi zajedavci.

Članek

Preventiva

Zakaj je dodajanje vitamina D res priporočljivo? Zato, ker pomanjkanje pri otrocih povzroča rahitis, pri odraslih osteomalacijo, pri starejših pa mišično oslabelost in telesno krhkost ter kopico drugih težav in obolenj

Pri dobršnem deležu slovenskega prebivalstva je v obdobju med oktobrom in aprilom prisotno hudo ali zelo hudo pomanjkanje vitamina D. Pri nekaterih posameznikih ta manko vztraja vse leto, tudi v mesecih, ko naj bi se sicer z biosintezo D vitamina v koži ta preskrba zagotovila spontano, brez škodljivega izpostavljanja sončnim žarkom. In zakaj je zadostna preskrba s tem vitaminom tako zelo pomembna? Zato, ker pomanjkanje pri otrocih povzroča rahitis, pri odraslih osteomalacijo, pri starejših pa mišično oslabelost in telesno krhkost. Večja so tveganja za razvoj avtoimunskih bolezni, akutnih okužb, tudi za nastanek osteoporoze ...

Članek

Duševno zdravje

Bodo depresijo, anksiozne motnje, psihoze in druga resna stanja v prihodnje res (lahko) obravnavali psihoterapevti, ki ne znajo postaviti diagnoze, ne prepoznajo nevarnih stanj in ne znajo izbrati ustreznega zdravljenja?

Že v preteklosti v prenekateri točki oporekano urejanje psihoterapevtske dejavnosti, ki naj bi pripomoglo k skrajševanju čakalnih vrst na klinični ravni, v zdravstveni sistem umešča nov poklic. Poklic psihoterapevta. Ta bo lahko deloval precej samosvoje in samoiniciativno, saj kljub temu, da bo delal v sklopu zdravstva, ni zavezan osnovnim prvinam in temeljnim načelom zdravstvene dejavnosti, s čimer se rušijo temelji varne in kakovostne obravnave bolnikov. Zato so se združenja in razširjeni strokovni kolegiji (RSK), ki pokrivajo področja klinične psihiatrije, klinične psihologije in klinične psihoterapije – torej področja, kjer sta strokovna obravnava in podpora namenjeni otrokom, mladostnikom in odraslim –, kljub dosedanji ne(u)slišanosti pri odločevalcih, odločila izreči ponovni javni »ne« uvedbi neklinične psihoterapije v zdravstvu. Po njihovem trdnem prepričanju bi sicer nedomišljeni in strokovno nepretehtani odmiki od klinične psihoterapije v praksi neposredno vplivali na varnost pacientov.

Članek

Srce in žilje

Srčno popuščanje – podrobno o preprečevanju tega napredujočega neozdravljivega obolenja, preventivnih prijemih, čim zgodnejši prepoznavi znakov bolezni, optimalnem zdravljenju in celostni obravnavi

Srčno popuščanje je kompleksna, napredujoča, neozdravljiva bolezen, vendar je njen nastanek mogoče preprečiti ali ga vsaj zamakniti v kasnejše življenjsko obdobje. Čeprav je popuščanje srca pri starejših eden izmed glavnih vzrokov za zdravljenje v bolnišnici, pa se ta bolezen ne pojavi iznenada; razvija se počasi, leta, včasih celo desetletja. Dobršno krivdo za njen nastanek prinašajo nezdrave navade, razvade pa tudi dedni dejavniki tveganja, skupaj z marsikatero drugo bolezensko težavo, ki sčasoma spodbudi tudi razvoj srčnega popuščanja.

Članek

Nevrološke motnje

Zagon programa kirurškega zdravljenja žariščne epilepsije, pri kateri zdravljenje z zdravili ni učinkovito: pacientka s kavernomom po operaciji nima več napadov, prej jih je imela tudi do 20 na dan

Kako pomagati nekomu, ki ima vsak dan niz hudih epileptičnih napadov, zdravljenje z zdravili pa ostaja povsem neučinkovito? Doslej je bilo določenemu deležu takšnih pacientov mogoče pomagati edino s kirurškim zdravljenjem, ki sledi natančnemu diagnostičnemu protokolu in pripravi pacienta na poseg – vendar je bil poseg vedno opravljen v tujini, ne v Sloveniji. S kirurškim zdravljenjem mlade bolnice z epilepsijo, ki je imela do 20 napadov na dan, pa je v juniju tudi pri nas prišlo do prelomnice – s prvo tovrstno operacijo, s katero je novi kirurški program zdravljenja epilepsije v Centru za epilepsije, ki ga vzpostavljajo v sklopu Nevrološke klinike ljubljanskega UKC, pomagal študentki s kavernomom, pri kateri so dva meseca po operaciji epileptični napadi izginili, kakovost njenega življenja pa se je neizmerno izboljšala.

Članek

Varnost in kakovost

Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti: kam smo kot družba zašli, če osebni interesi in politične preference zlahka preglasijo glas tistih, ki zdravijo obolele s težavami v duševnem zdravju – odrasle in tudi otroke?

Duševno zdravje zagotovo ni nekaj, s čimer bi se bilo dopustno poigravati ali z njim celo eksperimentirati, kajti pri boleznih, ki zahtevajo usmerjeno obravnavo kliničnega psihologa, pedopsihiatra ali psihiatra, napačni pristop lahko povzroči resno poslabšanje. A zdi se, da predlagani zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki po kratkotrajni »zamrznitvi« znova prihaja na mize poslancev, želi v javnozdravstveni sistem po prižigu zakonodajne zelene luči umestiti prav tovrstne poskuse – z izgovorom, češ da je to področje, ki izven klinične prakse ni regulirano, končno vendarle treba urediti. A zakaj z urejanjem tega področja posegati v medicino, kjer je za strogo regulativo, etiko in celovitost klinične obravnave že poskrbljeno? Kaj takšen pristop, ki želi vrata v javno zdravstvo odpreti praksam, ki z medicino nimajo nič skupnega, pomeni za pacienta, ki si, ko zboli, želi edino to, da ne bi obtičal v predolgih čakalnih vrstah, v katerih se njegovo bolezensko stanje še dodatno slabša? Bo novi zakon, če bo sprejet, pripomogel k skrajšanju čakalnih vrst ali pa bo, nasprotno, odprl manevrirni prostor za prezrtje diagnoz in posledično napačno ukrepanje, ki bo lahko imelo tudi nepopravljive posledice?

Članek

Transplantacije

Hommage pokojnemu prof. dr. Bojanu Vrtovcu v sklopu strokovno pomembnega mejnika: skorajšnje 500. presaditve srca na Slovenskem

Po številu presaditev srca na milijon prebivalcev je Slovenija dolga leta ohranjala primat na svetovni ravni. V zadnjem obdobju so številke resda nekoliko zanihale, vendar transplantacijska dejavnost, ki se pri nas odvija pod okriljem zavoda Slovenija-transplant, izvaja pa v UKC Ljubljana, na globalni ravni še vedno vztraja v vrhu, vsaj kar se tiče presaditev srca. Zato se je v sklopu obeležitve skorajšnje 500. presaditve srca multidisciplinarna stroka, ki vzdržuje, usklajuje in nadgrajuje to izjemno kompleksno in sofisticirano dejavnost, odločila za simbolično gesto, ki je izzvenela kot hommage v začetku leta preminulemu prof. dr. Bojanu Vrtovcu, zaslužnemu za vzpostavitev in dolgoletno vodenje Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca.

Članek

Hemofilija

Za hemofilijo zbolevajo tudi ženske, ne le moški, vendar pri ženskah simptomi motenj strjevanja krvi bistveno pogosteje ostajajo prezrti ali napačno razumljeni

Hemofilija je redka, praviloma dedna bolezen. Še redkejša je njena pojavnost pri ženskah, za katere je še do nedavnega veljalo, da so lahko zgolj prenašalke motnje strjevanja krvi. Posledično je slaba tudi prepoznavnost te bolezni, saj se pri ženskah pot do diagnoze lahko vleče leta in celo desetletja, simptomi, ki opozarjajo na prisotnost te bolezni, pa še vedno pogosto ostajajo bodisi prezrti bodisi napačno razumljeni. Tako ženske, ki imajo katero od oblik hemofilije ali, denimo, von willebrandovo bolezen, ostajajo v stiski, kajti neprepoznana bolezen jim povzroča številne težave in zaplete pri postopkih zdravljenja, pa naj bo to med zahtevnejšim kirurškim posegom ali že zgolj pri puljenju zoba.

Članek

Demenca

Demenca: z novimi zdravili, namenjenimi obolelim v zgodnji fazi bolezni, bo mogoče še dodatno upočasniti napredovanje tega za zdaj še neozdravljivega nevrodegenerativnega obolenja

Ne v katerem od odročnih, ruralnih področij, ampak sredi urbanega okolja, pravzaprav v prestolnici, se je kljub danes res že dokaj dobro razširjenemu védenju o demenci in razsežnostih te težke, kronične, napredujoče nevrodegenerativne bolezni, ki v napredovali fazi bližnje prizadene bolj kot obolelega, zgodilo, da moški, ki še ni bil star niti 60 let in je zbolel za demenco, do zdravnika ni prišel dovolj zgodaj, da bi bilo še mogoče upočasniti napredovanje bolezni. Niti sam niti njegovi bližnji niso doumeli, kako resne so spremembe, ki so jih vedno intenzivneje in vse pogosteje zaznavali, a zanje niso poznali pravega razloga. Oboleli je tako do zdravnika in s tem tudi do diagnoze prišel šele po petih letih spoprijemanja s to neozdravljivo boleznijo, ki človeku počasi, a vztrajno ugaša spomin; takrat je bila demenca v že močno napredovali fazi, možnosti za upočasnitev upada kognitivnih in spominskih funkcij, ki so že zaznamovale življenje obolelega, pa bistveno slabše.

Članek

Hematologija

Prof. dr. Samo Zver o čakanju na odobritev zdravljenja krvnih rakov z lastnim CAR-T produktom: »Mi smo svoje naredili, vsakršen premik je nemogoče spodbuditi – toda ko dobimo odgovor JAZMP, nas nihče več ne ustavi!«

Pred petimi leti so bila zbrana donatorska sredstva, ki bodo slovenski medicini omogočila zdravljenje bolnikov s krvnimi raki z lastnim produktom za terapijo s CAR-T celicami. Vmes se je odvrtelo ogromno postopkov, bolniki in zdravniki pa še vedno čakajo na zaživetje tega smelega projekta. Trenutno minevajo trije meseci, odkar je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) oddal vlogo za pridobitev dovoljenja za pripravo zdravil za napredno zdravljenje s CAR-T celicami za bolnike s krvnimi raki. Sredi oktobra 2025 je torej, kot so za Zdravstveniportal.si potrdili v UKC Ljubljana, začel teči 180-dnevni rok za JAZMP-jev odgovor. Kako blizu oziroma daleč je danes tako težko pričakovani začetek projekta, ki so mu pot do kliničnega zaživetja tlakovale tudi donacije – in katerega razplet so hematologi pričakovali že konec minulega leta? Na agenciji za zdravila in medicinske pripomočke podrobnejših informacij o tem ni mogoče dobiti, kajti v odgovoru, ki smo ga prejeli, je zapisano le, da »JAZMP o vlogah, ki jih ima v postopku, podrobnosti ne komentira«.

Članek

Otroška srčna kirurgija

»V preteklih letih je bilo o otroški srčni kirurgiji prelitega veliko črnila. Bile so tudi žalostne zgodbe. Toda zdaj smo resnično na pravi poti ...«

Otroška srčna kirurgija, ki deluje v sklopu UKC Ljubljana, je bila v preteklosti prežeta s številnimi turbulencami, strokovnimi dilemami, vprašljivimi ukrepanji, z žalostnimi zgodbami, skrb vzbujajočo statistiko in odhodi številnih strokovnjakov. Ti preprosto niso več zmogli delovati v strokovno izjemno občutljivem okolju, ki ni zagotavljalo osnovnih postulatov sodobne medicine. Ta strokovni miljé ne le, da ni omogočal dobrega sodelovanja med predstavniki različnih strok, ampak tudi ni zagotavljal kakovostne, celovite in varne obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Toda v zadnjih nekaj letih se je spremenilo marsikaj. Predvsem pa se zdi, da je otroški srčni kirurg Janez Vodiškar, zdaj že dobri dve leti vodja Centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, delovanje tega kliničnega multidisciplinarnega kolesja, ki ga poganja več kot 150 predstavnikov različnih profilov, skupaj s celotno ekipo končno vendarle postavil na povsem nove temelje.

Članek

Znanost

»Družba, ki dobro skrbi za otroke in otroštvo, spoštuje in razume tudi starejše« – nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek (p)o imenovanju za neodvisnega strokovnjaka za pravice starejših pri UNHRC

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek ni »zgolj« vrhunski nevrolog, ampak tudi predani proučevalec kognitivne nevroznanosti, ki je za razumevanje nevrodegenerativnih obolenj in posledično tudi za optimalno, celovito oskrbo obolelih v slovenski medicini premikal mejnike, istočasno pa ohranjal prvinsko človečnost in etičnost v skrbi za vedno večje število bolnikov, ki niso potrebovali le prijemov vrhunske medicine, ampak tudi razumevanje in prijazno besedo. Zato se ne kaže čuditi, da kariera prof. dr. Pirtoška v času, ko končuje s kliničnim delom, dobiva nadaljevanje na mednarodni ravni – z imenovanjem za neodvisnega strokovnjaka za pravice starejših pri Svetu Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC).

Intervju