Vremenske turbulence so letos izjemne, dolgotrajnemu deževju in za pozno pomlad neznačilnemu hladu je tako rekoč čez noč sledil preskok na poletne temperature, z nezadržno hitrostjo pa se približuje tudi prvi vročinski val. Verjetno ga ni med nami, ki v tem vremensko nepredvidljivem medčasju ne bi le stežka čakal na lepo vreme in s soncem obsijane dni, ki človeka napolnijo z energijo in veseljem. Toda v prihajajočih dneh, ko naj bi zunanje temperature na hitro dosegle več kot 30 stopinj Celzija, ne velja pozabiti na ključne momente, ki človeka – to velja zlasti za starejše ljudi s kroničnimi obolenji – lahko obvarujejo pred posledicami predolge izpostavljenosti povečanim toplotnim obremenitvam, kajti te lahko vplivajo tudi na drugačno učinkovanje zdravil.

Zaradi posledic, ki jih na malih, šele razvijajočih se pljučih pusti pasivno vdihavanje tobačnega dima, vsako leto v povprečju umre 165.000 otrok, mlajših od pet let. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) tudi sicer okužbe spodnjih dihal na tako majhnih organizmih pustijo neizbrisen bolezenski pečat, ki se kasneje v življenju nemalokrat razvije bodisi v astmo bodisi v kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB).

V resnici ni lepšega, kot združiti prijetno s koristnim in se pri pohajkovanju v naravi, po gorah in dolinah ne le naužiti svežega zraka, si odpočiti oči na neprecenljivih malenkostih, ki lepšajo naše bivanje na tem planetu ter z aktivnostjo poskrbeti za dobro počutje in zdravje, ampak istočasno poskrbeti tudi za brbončice. Z nabiranjem gozdnih sadežev, svežih poganjkov in vršičkov, koristnih zelišč, divjih rastlin, s katerimi pri kuhi lahko dodamo piko na i gastronomskim specialitetam, istočasno pa poskrbimo tudi za zdravje. Ena takih rastlin, koristnih, okusnih in zdravih, je čemaž. Na osončenih predelih gozdov in gozdnih obronkov, celo na Gorenjskem, je letos začel poganjati že v začetku marca – nabirali pa ga bomo lahko še do pozne pomladi. Vendar obstaja resno vprašanje: ali čemaž poznate dovolj dobro, da bi ga nabirali sami?

V Sloveniji je prišlo do res pomembne prelomnice v skrbi za zdravje prebivalstva, v prizadevanjih za izboljšanje sestave prehranskih izdelkov, ki so doslej v sebi skrivali zdravju zelo škodljive količine transmaščob. Od danes dalje – simbolično se je to zgodilo prav na svetovni dan zdravja – je namreč pri nas prepovedana prodaja živil z več kot dvema gramoma transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe.