Srčno-žilne bolezni niso nekaj, nad čimer bi človek lahko zgolj zamahnil z roko in šel naprej po ustaljenih tirnicah svoje življenjske poti, z nespremenjenim ritmom in zvest pridobljenim navadam in razvadam. Velja se ustaviti, razmisliti in se odločiti za akcijo. Kot pravijo pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije: »Nekaj preprostih sprememb je, ki nam lahko omogočijo, da živimo dlje in bolje.«

Dobro počutje človeku zagotavlja nemoteno delovanje, pa naj gre za počitek ali za delo, za lenarjenje in užitkarjenje ali za fizično aktivnost. Poletje je čas, ki že pregovorno zahteva odklop in revitalizacijo.

Znanstveni dokazi o škodljivem vplivu transmaščobnih kislin na zdravje niso nekaj novega, kmalu bodo stari pol stoletja. V Veliki Britaniji so že leta 1975 dokazali, da je stopnja umrljivosti žensk povezana z zaužito količino transmaščobnih kislin, 19 let kasneje pa so v ZDA potrdili, da so transmaščobe dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj in da njihovo uživanje samo v Ameriki vsako leto zakrivi več kot 30.000 smrti.

Študentska prehrana večinoma ni taka, kot bi morala biti – kar seveda ni odvisno le od posameznega študenta, ampak tudi od tega, kakšno hrano dajo na meni ponudniki, ki študentom zagotavljajo subvencionirano prehrano na bone.