Svet se od izzivov pri obvladovanju bolezni COVID še dolgo ne bo poslovil, neznanka ostaja tudi vprašanje, kako hitro bo sodobni civilizaciji s pomočjo znanosti in medicine uspelo kužnost novega koronavirusa zminimalizirati na raven blažje, z lahkoto obvladljive viroze. Dokler precepljenost ne bo dovolj visoka, to ne bo mogoče. Zato je, žal, jasno, da bodo do takrat zaščitni ukrepi, takšni in drugačni, ostali v veljavi. Dvomi v varnost cepiv in v nujnost zaščite s precepljenostjo so, kot so pokazali primerjalni rezultati za evropske države, prav v Sloveniji najtrdneje zakoreninjeni. In prav zaradi tega se tudi to jesen utegne zgoditi, da bo novi val epidemije, ki se mu ne bo mogoče izogniti, ponovno pustil za sabo hude posledice, na ravni celotne družbe. Po drugi strani pa dobre prakse potrjujejo, da je s pravilnim pristopom in ustrezno komunikacijo mogoče doseči neprimerljivo več.

Prevzeti vodenje ministrstva za zdravje v času največjega razmaha epidemije ni preprost zalogaj. Janez Poklukar se je odločil za tako potezo, kljub védenju, da njegovo poslanstvo v vlogi generalnega direktorja ljubljanskega UKC še ni končano. Novi izziv je bil pomembnejši, tudi z vidika zaščite javnega zdravja, ki je bilo v poldrugem letu žrtev številnih izzivov – in temu še vedno ni videti konca. Ne gre le za obvladovanje epidemije, gre tudi za sindemijo, v sklopu katere na račun ogroženega zdravja in okrnjene zdravstvene obravnave, vedno daljših čakalnih vrst in logistične oslabelosti sistema vznikajo tudi številne druge epidemije, kajti porast obolenj v tem času je (bila) velika, diagnostika in zdravljenje pa temu bremenu nista sledila.

Slovenska medicina je tako rekoč iz banalnih razlogov, ki pa se vedno znova znajdejo na skupnem imenovalcu – financiranju –, začela izrazito zaostajati za razvitimi državami. Reforme sistema, o kateri je bilo v minulih letih in desetletjih sicer veliko govora, ni bilo od nikoder. Je mogoče verjeti, da bo skorajda dve milijardi evrov »težki« predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za naložbe v slovensko zdravstvo v prihodnjem desetletju, ki že čaka na razpravo v poslanskih klopeh, dal nov veter v že dodobra nacefrana in z obliži prelepljena jadra slovenskega zdravstva, pacientom pa prinesel oprijemljiv obet za boljšo in hitrejšo dostopnost do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev?