Val koronavirusnih okužb je že postal intenzivnejši, kar med drugim potrjuje tudi število dnevno potrjenih okužb. Včeraj jih je bilo v Sloveniji zabeleženih 1470. Kot poudarja Mario Fafangel, vodja nove multidisiplinarne delovne skupine za spremljanje gibanja virusa SARS-CoV-2, je za krepitev aktualnega vala, v katerem so številke okuženih vedno višje, zaslužna paleta omikron različic koronavirusa, pri čemer pa je pomembno dvoje: »Prvič: cepljenje še vedno zagotavlja odlično zaščito pred težko obliko prebolevanja te bolezni. In drugič: trend hospitaliziranih bolnikov za zdaj ne sledi trendu naraščanja okužb.«

Cepljenje ne bo obvezno, je pa zelo priporočljivo

Zato bo v prihodnje v družbi morala dobiti primat osnovna etika, v sklopu katere naj bi vsak posameznik poskrbel za ustrezno zaščito in preprečevanje prenosa okužb. Prijemi so znani, ničkolikokrat ponovljeni – in prav bi bilo, da bi jim bili vsi pripravljeni prisluhniti ter tako tudi v prihodnje rešiti mnoga življenja. Pa ne le na račun koronavirusnih okužb, ki bodo sčasoma pristali v družbi drugih, manj nevarnih respiratornih okužb, ki pa jih kljub temu ne zmore vsakdo preboleti brez zapletov in tveganj ...

Vršilec dolžnosti strokovnega direktorja NIJZ prim. prof. dr. Ivan Eržen, specialist javnega zdravja in epidemiolog, je že minuli teden predstavil sestavo nove multidisciplinarne posvetovalne skupine za spremljanje gibanja virusa SARS-CoV-2, ki jo bo vodil epidemiolog Mario Fafangel: »V luči sprememb epidemioloških razmer, ki jih spremljamo tako pri nas kot v Evropi in širše, sem imenoval posvetovalno strokovno skupino, v katero so vključeni res najpomembnejši strokovnjaki iz Slovenije; ti pokrivajo področja, ki so za spremljanje in pripravo na obvladovanje epidemije izjemno pomembna.«

Člani omenjene strokovne skupine bodo oblikovali deset strokovnih podskupin, ki bodo snovale in pripravljale priporočila in ukrepe, »sprejemljive tudi z vidika vlade, predvsem pa z vidika prebivalstva.« Dr. Eržen se zaveda, kako pomembno vlogo bo na tej ravni imela tudi pravilna komunikacija z javnostjo, da bodo ljudje vedeli, »v katerih primerih se bodo odločili za uporabo tega ali onega priporočila«.

Posvetovalna skupina bo spremljala pojavnost koronavirusnih okužb, predlagala, kakšen naj bo angažma družbe za obvladovanje bolezni, pojasnjevala, zakaj je zaščita s cepljenjem pozitiven ukrep, ki koristi zdravju – in ne prisila. »Kot poudarja tudi minister za zdravje: obveznega cepljenja ne bomo uvajali. Si bomo pa zelo prizadevali, da bi ljudem predstavili prednosti take odločitve. Seveda pa pri tem ne velja pozabiti, da je COVID zdravju prebivalstva povzročil zelo veliko škode, tudi zaradi drugih, kroničnih bolezni, ki v tem času niso bile dobro obravnavane, pa tudi zato, ker se pojavljajo nove in nove posledice – predvsem na duševnem zdravju. Zato tudi s pomočjo strokovne posvetovalne skupine želimo narediti premik v pravo smer – da bomo spregovorili tudi o drugih posledicah obdobja COVID, ne samo o pojavnosti nalezljivih bolezni,« meni v. d. strokovnega direktorja NIJZ.

Zdravljenje mora biti zagotovljeno vsem pacientom

Tudi zdravstveni minister Danijel Loredan Bešič, ki ocenjuje, da ima resor, ki ga vodi, v luči epidemije štiri poglavitne naloge – zagotoviti zadostne zmogljivosti v zdravstvu, pomiriti prebivalce, zagotoviti izhod iz kriznih razmer ter z ustreznimi pripravami omogočiti dobro obvladovanje COVID-19 –, je včeraj imenoval posebno strokovno skupino. Ta bo v sklopu ministrstva na nacionalni ravni skrbela za usklajeno, poenoteno udejanjanje jasnih, nedvoumnih navodil, usmeritev in priporočil za obravnavo pacientov z boleznijo COVID, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje.

Strokovna skupina, ki bo delovala v sklopu ministrstva za zdravje, bo torej ukrepala, če bodo zaradi širjenja okužb z novim koronavirusom in zbolevanja za boleznijo COVID pri zasedenosti postelj za intenzivno terapijo presežene meje zmogljivosti zdravstvenega sistema. Kot pojasnjuje minister, bo skupino vodil prof. dr. Matjaž Jereb iz UKC Ljubljana, medtem ko bo Robert Carotta iz jeseniške splošne bolnišnice koordinator. 

»Scenarije, kakršne bo pripravila strokovna posvetovalna skupina, ki deluje v sklopu NIJZ, bomo pripravili tudi na ministrstvu za zdravje. Komunikacija med NIJZ, med direktoratom za javno zdravje, med sektorjem za izredne razmere in to skupino bo tekla nemoteno. Vse, kar se tiče ukrepov in priporočil, bo javno skomunicirano. Ne bo odločanja ad hoc, prek noči,« zagotavlja Bešič Loredan, ki ocenjuje, da bodo v septembru jasni vsi scenariji.

»Vztrajamo pri cilju, da na regionalni ravni v vseh zdravstvenih ustanovah maksimalno 20 odstotkov posteljnih kapacitet namenimo bolnikom z boleznijo COVID; če bomo to številko presegli, bomo sporočili, kakšen bo nadaljnji odziv v zdravstvenem sistemu. To bo vodil in usmerjal prof. dr. Jereb, ki je intenzivist in te zadeve pozna do potankosti. Resorno ministrstvo pa mora kljub morebitnim zapletom zagotoviti zdravljenje vsem. Upamo, da bomo COVID v zdravstveni sistem umestili tako, da bomo delovanje sistema lahko vrnili na razmere, kakršne smo imeli v letu 2019 – da vendarle pridemo do tega, da začnemo na primarni ravni zdraviti ljudi, da večina tega ostane na primarni ravni in da se le hudo bolne napoti v bolnišnico. To velja tudi za domove za starejše. Ne glede na to, kaj bo jeseni in kaj pozimi, pa se moramo na ministrstvu za zdravje soočiti s projektom za skrajševanje čakalnih vrst.«

Sicer pa je minister Bešič Loredan že minuli teden izpostavil, da vlada oziroma resorno ministrstvo predajata besedo stroki, odgovornost za obvladovanje epidemije pa Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, saj da je NIJZ edina institucija v Sloveniji, ki to lahko najustrezneje vodi. 

»Skupaj smo dorekli pristop, komunikacijo in ukrepanje. Ne bo več ločenih skupin, ne bo več ločenih ukrepov – želimo, da kriznih časov ni več in da se zdravljenje bolezni COVID umesti v zdravstveni sistem tako, da drugi pacienti, ki nimajo te bolezni, ne bodo več neustrezno in neenakovredno obravnavani, kot se je dogajalo doslej. Na ministrstvu bomo naredili vse, da bo to teklo nemoteno, kajti tu smo za ljudi in takšno bo naše vodilo tudi v prihodnje,« zagotavlja minister za zdravje.

Novoimenovana strokovna posvetovalna skupina bo v stalni povezavi z direktoratom za javno zdravje, v sklopu katerega deluje sektor za izredne razmere. 

»Če pa bo, denimo, naša odločitev – z vidika družbe – drugačna, bomo to tudi ustrezno skomunicirali. Jasno nam je, da stroka nosi odgovornost za strokovne rešitve, medtem ko vlada prevzema odgovornost za vse ukrepe, ki nas morda še čakajo. Ne vlada ne ministrstvo ne bosta nikoli posegala v pristojnosti strokovne skupine, nikoli ne bomo od strokovne skupine zahtevali, naj čez noč spremeni odločitev, saj so njeni člani odgovorni za odločitve, povezane z epidemijo. Vlada pa, nasprotno, prevzema odgovornost za kakršnokoli razliko v primerjavi s potencialnimi ukrepi, ki bi bili sprejeti, če se stanje bistveno zaostri. Toda verjetnost za soočanje s črnim scenarijem – da bi jeseni in pozimi imeli opraviti z novo različico koronavirusa, ki bi bila zelo smrtonosna – je res majhna. Če bi bilo tako, se bomo s kriznimi razmerami ukvarjali takrat. Danes pa kriznih razmer ni,« poudarja Danijel Bešič Loredan. 

Med petimi priporočili je tudi uporaba maske v zaprtih, prenatrpanih prostorih

Vsi glavni akterji, odgovorni za čim celovitejše in čim učinkovitejše obvladovanje ter preprečevanje širjenja koronavirusnih okužb, so si edini: vsak med nami ima možnost, da prepreči usodne zaplete, v katere lahko vodi okužba, zlasti pri posameznikih z oslabelim imunskim sistemom, ki jih ni malo. Ukrepi so znani – in nanje vedno znova opozarja tudi Mario Fafangel, specialist javnega zdravja in epidemiolog, predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ ter vodja nove svetovalne skupine za spremljanje gibanja virusa SARS-CoV-2.

V sklopu epidemiološke razlage trenutne epidemiološke situacije na Slovenskem Mario Fafangel tako izpostavlja, da je »situacija resna, treba jo je spremljati, ni pa tako grozno, kot bi se lahko zdelo na prvi pogled. Za pravilno, strukturirano in razumljivo interpretacijo so ključnega pomena dejstva, številke, podatki. Število okužb je v porastu in ta trend se bo nadaljeval; enako kot pri nas se dogaja drugod po Evropi in po svetu.«

Pri retoričnem samospraševanju, zakaj je tako in kaj je mogoče narediti, da bi ta trend obvladali ter zaščitili najranljivejše, pa predstojnik Centra za nalezljive bolezni poudarja, da »velja večji del aktualnih okužb pripisati novi podrazličici omikrona in večji občutljivosti na ponovno okužbo – ne pa tudi na težji potek bolezni. V nekaterih državah je ta val že mimo. V Južni Afriki, denimo, je bil val te podrazličice omikrona nižji, še naprej pa obstaja razcep, značilen za omikron: to je razcep med okužbami na eni strani ter med hudim potekom bolezni in smrtmi na drugi strani.«

Po Fafanglovem prepričanju je bistvenega pomena kapital, ki ga je slovensko prebivalstvo pridobilo »v izjemno težkih dveh letih in pol. To je kapital imunosti, pridobljen s cepljenjem, s prebolevnostjo in zdaj še s hibridno imunostjo, kapital, ki je omogočil, da je epidemiologija te bolezni danes drugačna in da se zdaj lahko s temi okužbami spopadamo drugače. Ne obvladujemo več števila primerov, ampak obvladujemo hude poteke bolezni.«

To naj bi dosegali tudi v prihodnje, z močnimi javno-zdravstvenimi priporočili oziroma ukrepi. »Prva asociacija nanje so danes besede odlok, obveza, kazen – vendar to ni in nikoli ni bil dober ukrep, ampak zgolj smiselni kratkotrajni pristop, obliž v času, ko je bila epidemiologija te bolezni drugačna. Močno, dostopno, strokovno utemeljeno in družbeno sprejemljivo pa je priporočilo epidemiološke stroke, ki velja že zdaj, poleti. Zdaj je upravljanje s tveganjem bolj na ravni posameznika, ki mora pri tem misliti tudi na druge in na družbo kot celoto. Na voljo je paleta orodij, ki morajo biti čim dostopnejša in ki niso nova. Ne odkrivamo tople vode. Vsak posameznik se bo prostovoljno odločil, po katerem od petih priporočil bo posegel,« pojasnjuje Mario Fafangel, ki verjame, da bodo ljudje znali odgnati negativizem in poskrbeti za varnost. 

»Za tiste, ki se še niso odločili za cepljenje, je zdaj pravi čas za tovrstno zaščito,« poudarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni Fafangel in ob tem spomni na nedavno objavljeni članek v svetovno priznani strokovni publikaciji Lancet.

Avtorji članka so namreč obelodanili, da so »s cepljenjem proti COVID v zadnjem letu v 185 državah preprečili približno 20.000.000 smrti. Slovenski podatki kažejo, da je ob omikron valu pri starejših od 65 let učinkovitost cepiva še vedno krepko več kot 90-odstotna«. Pri posameznikih z oslabljenim imunskim sistemom pa je, tako Fafangel, že zdaj smiselna odločitev za drugi poživitveni odmerek.

Strokovna skupina bo pod njegovim vodstvom snovala pristope, ki bodo sprejemljivi, razumljivi in izvedljivi. V scenarijih, ki bodo usmerjali odzivanje v družbi, pa bodo ohranili to, kar je pomembno že danes: ohranjanje kapitala imunosti in zaščite.

Naslovna fotografija in videi: Diana Zajec; portreti: posnetki zaslona med prenosom STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.