Varnost in kakovost

Imata skrb za paciente in »reševanje« javnega zdravstva res skupni imenovalec?

Kakšna je vaša prva misel, ko steče beseda o zdravstvu? Ali prevagajo občutja v smislu, kako velik poklon si zaslužijo izjemni znanstveno-klinični dosežki naše medicine, ki je v iztekajočem se letu udejanjila kopico inovacij, s katerimi pomaga bolnikom in prenekateremu od njih reši življenje? Vas prevzame hvaležnost do medicinskih ekip in vseh zaposlenih v zdravstvu, ki se, resda ne vsi z enako zavzetostjo, trudijo, skrbijo in tudi pozdravijo paciente z obolenji, med katerimi so bila mnoga v niti ne tako daljni preteklosti neozdravljiva? Ali pa vas, nasprotno, prežema zgolj nemoč, ker tako dolgo čakate na preglede in preiskave, ki bi bili v pomoč pri postavitvi diagnoze in čimprejšnjem začetku zdravljenja, kajti sami si ne morete in ne znate pomagati in ostajate nemočni v boju s sistemskimi mlini na veter? Vas prevzema obup, ker ste, čeprav s kroničnim obolenjem in posledičnimi stalnimi težavami, ostali brez osebnega zdravnika? Ali pa vas navdaja jeza, zaradi neustrezne komunikacije ali oholosti zdravnika ali medicinske sestre? Ste morda veseli, ker politika trdi, da končno vendarle vzpostavlja red v javnem zdravstvu, posledično pa bo konec zaslužkarstva in pohlepnosti v zdravstveni sferi? Morda poznate celo koga izmed dežurnih kritikov, ki v družbenih medijih – bodisi s pravim imenom bodisi anonimno – pomagajo nalagati polena na grmado, na kateri naj bi zgorelo še vse tisto, kar je v našem zdravstvu dobrega?

Varnost in kakovost

Kdo bo v prihodnje izvajal kirurško zdravljenje raka v ustni votlini, zdravil ponesrečene z izjemno hudimi poškodbami obraza ali operiral otroke, ki se rodijo s prirojeno razvojno anomalijo obraza in ustne votline?

V javnosti je bilo v zadnjem času veliko govora o odhodih izvrstnih maksilofacialnih kirurgov iz največje slovenske zdravstvene ustanove na terciarni ravni zdravstvenega varstva. Kljub temu si je tako rekoč nemogoče predstavljati, kaj bo nastali kadrovski manko v prihodnje pomenil za paciente, ki bodo potrebovali kirurško zdravljenje zaradi raka v ustni votlini, za nekoga po težki nesreči, ki ima vsaj na videz nepopravljivo poškodovan obraz, ali za otroka, ki se je rodil s katero od prirojenih razvojnih anomalij obraza in ustne votline. In povsem jasno je, da takšnega pretanjenega znanja ni mogoče nadomestiti čez noč. To zelo dobro vedo tudi odločevalci, ki v zadnjih dneh sicer napovedujejo, da bodo poskušali najti rešitve in s tem popraviti tudi ali povsem posledice lastnega ravnanja, ki jih pri »reševanju« javnega zdravstva vedno znova rine v zelo nepredvidljive vode: problem je, da tja pred seboj potiskajo tako zaposlene v zdravstvu kot tudi paciente.

Preventiva

Zakaj je dodajanje vitamina D res priporočljivo? Zato, ker pomanjkanje pri otrocih povzroča rahitis, pri odraslih osteomalacijo, pri starejših pa mišično oslabelost in telesno krhkost ter kopico drugih težav in obolenj

Pri dobršnem deležu slovenskega prebivalstva je v obdobju med oktobrom in aprilom prisotno hudo ali zelo hudo pomanjkanje vitamina D. Pri nekaterih posameznikih ta manko vztraja vse leto, tudi v mesecih, ko naj bi se sicer z biosintezo D vitamina v koži ta preskrba zagotovila spontano, brez škodljivega izpostavljanja sončnim žarkom. In zakaj je zadostna preskrba s tem vitaminom tako zelo pomembna? Zato, ker pomanjkanje pri otrocih povzroča rahitis, pri odraslih osteomalacijo, pri starejših pa mišično oslabelost in telesno krhkost. Večja so tveganja za razvoj avtoimunskih bolezni, akutnih okužb, tudi za nastanek osteoporoze ...

Preventiva

Zakaj velja gripo in druge akutne okužbe dihal čim odločneje postaviti pred »zaprta vrata«

Čeprav so med slovenstvom zadržki do cepljenja skorajda pregovorno zakoreninjeni, se je v tej sezoni za tovrstno zaščito pred gripo odločilo že toliko prebivalcev, da je bilo v mesecu dni od začetka cepljenja porabljenih vseh 170.000 odmerkov, predvidenih za to sezono. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je dodatnih 20.000 odmerkov že začel razpošiljati izvajalcem cepljenja, pri katerih so pacienti, ki cepiva še niso prejeli, izrazili željo, da bi gripo tokrat postavili pred »zaprta vrata«.

Okvare čutil

Zdravljenje naglušnosti in gluhosti: robotsko asistirana vstavitev elektrod polževega vsadka je v primerjavi s klasičnim kirurškim pristopom varnejša in učinkovitejša – in postaja del standardnih kliničnih storitev

Polžev vsadek prispeva k nepredstavljivemu izboljšanju kakovosti življenja gluhih in močno naglušnih oziroma slabo slišečih oseb, pri čemer velja izpostaviti, da pri nas tako imenovane kohlearne implantacije izvajajo že pri malčkih, ki še niso stari niti leto dni. Na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) ljubljanskega UKC sicer kohlearne implantacije opravljajo že skorajda tri desetletja; tako so doslej v slišni svet pomagali več kot 550 pacientom. Po novem pa bodo kakovost, varnost in učinkovitost tovrstnih posegov še izjemnejši, saj kirurški poseg lahko opravijo s pomočjo robota oziroma robotske roke, po zaslugi katere elektrodo polževega vsadka med operacijo uvedejo počasi, kar zmanjša travmo in znatno pripomore k zaščiti ravnotežnega organa.

Rak

Rak prostate in iskanje ključa, ki bo odklenil vrata do boljšega zdravja slovenskih moških: video pogovora o pomenu pomoči na podlagi osebne izkušnje

Najpogostejši rak, za katerim zbolevajo moški na Slovenskem, je rak prostate. Bolezen ni enoznačna. Po eni strani namreč rak na prostati lahko napreduje zelo počasi in v takem primeru zadostuje zgolj redno spremljanje. Resno skrb pa vzbuja agresivna oblika te onkološke bolezni, ki je danes, tudi ali predvsem na račun prepozno odkrite bolezni, vse prepogosto usodna. Slovenija je tako po zbolevnosti kot po umrljivosti zaradi raka prostate nad evropskim povprečjem. Breme bolezni naj bi se zmanjšalo z uvedbo presejalnega programa za raka prostate, ki pa še ne bo zaživel prav kmalu. Nujni so tudi drugi preventivni ukrepi – in skrajni čas je, da moški začnejo bistveno bolje skrbeti za svoje zdravje, tudi tako, da se k zdravniku odpravijo prej, preden resno zbolijo.

Rak

Raki prebavil: kako pospešiti postavitev diagnoze in začetek zdravljenja ter s tem izboljšati obete za preživetje?

Raki prebavil so zapletena, premalo poznana in vse prepogosto prepozno odkrita bolezenska entiteta. Njihova pojavnost se povečuje, prepoznavnost pa ni dobra oziroma je vse prej kot pravočasna. Preplet tovrstnih obolenj je kompleksen, saj se rak lahko razvije na kateremkoli koncu prebavnega sistema, začenši s požiralnikom, želodcem, debelim črevesjem in danko, pa tudi na trebušni slinavki, jetrih, žolčniku in žolčevodih.

Bolezni prebavil

Raka želodca bi bilo mogoče preprečiti v skorajda 90-odstotnem deležu – s pravočasnim odkritjem in ozdravitvijo okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, glavnim povzročiteljem te in številnih drugih bolezni

Tlakovanje poti k uvedbi novega presejalnega programa – ta bo zmanjšal breme raka želodca, v Sloveniji pogoste maligne bolezni s slabo prognozo – uspešno napreduje. Raka na želodcu zdaj, brez presejanja, v večini primerov odkrijejo (pre)pozno, v že napredovali fazi, ko so obeti za uspešno zdravljenje zelo slabi. Zakaj uvedba presejanja? Zato, ker rak na želodcu pri 80 odstotkih obolelih poteka tako rekoč brez simptomov. Kdaj? Čez približno dve leti, ko bodo udejanjene pilotne študije in pripravljene klinično-izvedbene osnove za usmerjeno preprečevanje nastanka raka na želodcu pa tudi številnih drugih obolenj. Kako? Z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki te bolezni povzroča.

Rak

Humani papiloma virusi povzročajo najpogostejšo spolno prenosljivo okužbo, s katero se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih posameznikov

Po zaslugi učinkovitega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb pa tudi preprečevanja okužb s humanimi papiloma virusi (HPV), ki so najpogostejši povzročitelj raka materničnega vratu, je nekoč drugi najpogostejši rak pri ženskah postal redko obolenje. Rak materničnega vratu je iz obolenja s slabo prognozo, marsikdaj odkritega prepozno, da bi bilo zdravljenje lahko uspešno, tako danes postal edino onkološko obolenje, katerega pojavnost bi bilo mogoče povsem preprečiti.

Otroška srčna kirurgija

»V preteklih letih je bilo o otroški srčni kirurgiji prelitega veliko črnila. Bile so tudi žalostne zgodbe. Toda zdaj smo resnično na pravi poti ...«

Otroška srčna kirurgija, ki deluje v sklopu UKC Ljubljana, je bila v preteklosti prežeta s številnimi turbulencami, strokovnimi dilemami, vprašljivimi ukrepanji, z žalostnimi zgodbami, skrb vzbujajočo statistiko in odhodi številnih strokovnjakov. Ti preprosto niso več zmogli delovati v strokovno izjemno občutljivem okolju, ki ni zagotavljalo osnovnih postulatov sodobne medicine. Ta strokovni miljé ne le, da ni omogočal dobrega sodelovanja med predstavniki različnih strok, ampak tudi ni zagotavljal kakovostne, celovite in varne obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Toda v zadnjih nekaj letih se je spremenilo marsikaj. Predvsem pa se zdi, da je otroški srčni kirurg Janez Vodiškar, zdaj že dobri dve leti vodja Centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, delovanje tega kliničnega multidisciplinarnega kolesja, ki ga poganja več kot 150 predstavnikov različnih profilov, skupaj s celotno ekipo končno vendarle postavil na povsem nove temelje.