Značka: zdravljenje

Značka: zdravljenje

Transplantacije

Slovenija pri presaditvah organov z izvrstnimi rezultati – toda seznami čakajočih so še vedno predolgi

Posledice pandemije se kažejo tudi na področju transplantacij. Na svetovni ravni se je število zdravljenj s presaditvijo organa zmanjšalo za 20 do 30 odstotkov, za tolikšen delež se je znižal tudi delež posameznikov, opredeljenih za darovanje organov in tkiv po smrti. Spodbuden pa je podatek, da Slovenija na tem področju medicine ostaja svetla izjema, saj kljub epidemiji pri nas ni prišlo do upada presaditev organov.

Respiratorne okužbe, gripa

Respiratorni sincicijski virus, ki je že zdaj v polnem razmahu, lahko pri dojenčku v trenutku povzroči dihalno stisko, ki je lahko tudi usodna – po prepoznavi simptomov je treba nemudoma poiskati strokovno pomoč

Če novorojenček ali dojenček, tudi če nima povišane telesne temperature, začne težko, hitro, sunkovito dihati, če postane zelo umirjen oziroma večino časa spi, če poje oziroma popije zelo malo, ga je treba takoj odpeljati k zdravniku. Ne glede na čas, tudi sredi noči. Omenjeni znaki se namreč lahko pojavijo po okužbi z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) – takrat, ko se manj nevarno vnetje z zgornjih dihalnih poti (to se kaže kot kihanje, smrkanje, telesna temperatura je povišana) spusti na spodnje dihalne poti, kar pri otroku lahko v trenutku povzroči dihalno stisko, lahko pride tudi od odpovedi dihanja. Zato je tako zelo nujno takojšnje ukrepanje in zdravljenje v bolnišnici, kjer otroku pomagajo pri dihanju, včasih tudi z mehansko ventilacijo.

Ukrepi

Opravičila ni

Tragični dogodek, ki je danes pretresel vso Slovenijo – smrt 20-letnice po cepljenju z vektorskim cepivom –, predstavlja prelomni moment v nesrečni zgodbi o epidemiji COVID, ki je že pred tem razdvojila slovenstvo.

Demenca

Strokovne dileme, nesoglasja in izzivi, ki spremljajo odobritev prvega zdravila za zdravljenje alzheimerjeve demence

Demenca preprosto ni bolezen, s katero se velja sprijazniti in pri kateri ni pomoči. Danes ne velja več, da bližnji lahko zgolj nemočno opazujejo usihanje obolelega, ugašanje njegovega spomina in pešanje kognitivnih funkcij, ampak je mogoče pomagati. Napredovanje bolezni je mogoče upočasniti, vendar je treba bolezenske znake dovolj zgodaj prepoznati in nemudoma ukrepati. In možnosti za zdravljenje? Junija letos so v ZDA resda odobrili doslej prvo zdravilo, namenjeno zdravljenju alzheimerjeve bolezni oziroma demence, toda specifični postopek odobritve (pod posebnimi pogoji) in pomanjkanje dokazov za klinično učinkovitost zdravila v strokovnih krogih po vsem svetu sprožata številne dileme. Zato o dovoljenju za uporabo tega zdravila v Evropi za zdaj še ni govora.

Demenca

Zakaj je duševno zdravje oseb z demenco v tem času bistveno bolj ogroženo in kako pomagati tako obolelim kot njihovim negovalcem? – asist. dr. Polona Rus Prelog

Demenca je težko obolenje, ki nikoli ne prizadene le obolelega, ampak vse njegove bližnje. Breme te bolezni se je v času epidemije povečalo – enako pa velja tudi za druge bolezni, ki jih zaradi spremenjenega načina delovanja zdravstva v času COVID diagnosticirajo bolj pozno, v že napredovali fazi bolezni, pa naj gre, na primer, za raka, za sladkorno bolezen ali za katero od srčno-žilnih obolenj.

Demenca

Osebna zgodba: »Obdobje, zaznamovano z demenco, je bilo zelo naporno in stresno, kajti dolga leta sem bila priča tihemu in vztrajnemu propadu človeka, ki je bil visoko izobražen, vse življenje zelo aktiven in sposoben«

Težko si je predstavljati, da danes na svetu vsake tri sekunde nekdo zboli za demenco, tiho epidemijo sodobne družbe, eno tistih, ki jih je pandemija novega koronavirusa močno preglasila. A tudi v tako imenovanem korona času pogostost zbolevnosti za to kronično, napredujočo degenerativno nevrološko boleznijo ni prav nič manjša – nasprotno, ogroženost se prav v povezavi z boleznijo COVID povečuje, z njo je pogojeno tudi hitrejše napredovanje demence, kajti osebe z demenco so med bolj ogroženimi. Tragičnih zgodb, ki ne vključujejo le obolelega, ampak tudi njegove bližnje, je veliko, pravzaprav vedno več. Tudi zato, ker znaki te bolezni še vedno vse prepogosto ostanejo spregledani, prepoznani šele potem, ko je bolezen že napredovala in ko oboleli dobesedno ugaša pred očmi svojcev, ki jih po določenem času niti ne prepozna več.

Demenca

Demenca ni del staranja, ampak posledica bolezni možganov, za katero po 80. letu zboli že vsak peti Slovenec – zato bi morali znake te bolezni poznati vsi!

Ne kaže si zatiskati oči pred resnico, da pravzaprav vsako družino prej ali slej doleti bližnje srečanje z demenco, ki se pojavi pri vsaj enem od svojcev. Ta bolezen nikakor ni del staranja, ampak posledica obolenja možganov, ki nenehno napreduje in se stopnjuje; traja (v povprečju) od deset do 15 let, zdravila zanjo pa sodobna medicina še vedno nima na voljo. Ker demenca ne prizadene le obolelega, ampak vse njegove bližnje, je ključnega pomena čim zgodnejša prepoznava znakov in posledično strokovna obravnava; ta lahko upočasni napredovanje bolezni, ki se kaže s počasnim, a vztrajnim usihanjem spominskih in kognitivnih funkcij obolelega. Ključno vlogo pri prepoznavi bolezni praviloma odigrajo bodisi svojci bodisi osebni zdravnik, ki mu številni indici glede pacientovega (spremenjenega) odzivanja lahko nakažejo prisotnost najpogostejše nevrodegenerativne bolezni možganov – alzheimerjeve demence, s katero pri nas živi več kot 34.000 oseb.

Srce in žilje

Hiperholesterolemija lahko obolelemu ukrade tudi 16 let življenja, s pravočasnim odkritjem pa je hude zaplete mogoče preprečiti

Hiperholesterolemija je dedna presnovna motnja, ki, če ni dovolj zgodaj prepoznana, vodi v pospešeno aterosklerozo in zgodnjo smrt zaradi srčnega infarkta. Če jo odkrijejo dovolj zgodaj, je ukrepanje oziroma zdravljenje danes praviloma tako učinkovito, da je življenjska doba obolelega takšna kot pri posameznikih, ki te motnje nimajo – v nasprotnem primeru pa je v povprečju za kar 16 let krajša. Zato je resnično spodbuden podatek, da je Slovenija še vedno edina država na zemljevidu sveta, ki zagotavlja presejanje za družinsko hiperholesterolemijo, v sklopu rednega sistematskega pregleda petletnih otrok. In to že 26 let. Vendar izzivov še vedno ne manjka.

Hematologija

Preprosta laboratorijska preiskava lahko pri zgodnji diagnostiki krvnega raka dobesedno reši življenje – če zaznate simptome, ne oklevajte z odhodom k osebnemu zdravniku!

Leta 2019 je krvni rak samo v Evropi povzročil 154.000 smrti. Po ocenah, objavljenih v strokovni publikaciji The Lancet Haematology, ekonomsko breme vseh krvnih bolezni, malignih in nemalignih, na stari celini letno znaša približno 23 milijard evrov. Tako je bilo pred epidemijo COVID. Zdaj je drugače – številke glede obolevnosti so se spremenile, incidenca teh težkih bolezni se je navidezno zmanjšala, a v resnici zbolevnost ni nič manjša kot pred COVID obdobjem. Problem je, ker mnogi kljub temu, da zaznajo resne spremembe v svojem počutju, oklevajo z obiskom pri osebnem zdravniku (marsikdaj jim ga tudi, resnici na ljubo, sploh ne uspe priklicati) in čakajo, da bi se razmere, ki že poldrugo leto krnijo delovanje zdravstva, izboljšale. V tem času pa jim zdravje polzi iz rok ...