»Pri ženskah, ki se redno, torej na tri leta, udeležujejo presejalnih ginekoloških pregledov, raka materničnega vratu odkrijemo kar devet let prej kot pri tistih ženskah, ki ne hodijo na te preglede,« poudarja doc. dr. Urška Ivanuš, pri čemer pojasni, da so možnosti za zdravljenje in ozdravitev pri posameznicah, pri katerih je bolezen odkrita z zakasnitvijo, torej v že močno napredovali fazi, bistveno slabše. Zato vodja programa Zora priporoča večplastno zaščito, ki je na voljo za preprečevanje tovrstnih okužb in posledičnih bolezenskih zapletov: pravočasno cepljenje tako deklic kot dečkov, kasneje v življenju prakticiranje varne spolnosti, ženske, tudi tiste, ki so prejele cepivo proti HPV, pa naj se redno udeležujejo ginekoloških pregledov z odvzemom brisa. »Če so presejalni izvidi do 64. leta starosti negativni, potem je verjetnost, da boste zboleli za rakom materničnega vratu, zelo majhna. Takrat lahko s pregledi prenehate.« 

Za zdaj presejalni program Zora, ki deluje pod okriljem Onkološkega inštituta Ljubljana, vključuje ženske med 20. in 64. letom starosti, ki se preventivnih pregledov udeležujejo na tri leta. Zakaj ne vsako leto? Zato, ker pri raku materničnega vratu, ki napreduje počasi, traja več let, da iz predrakavih sprememb nastane onkološko obolenje; stroka si je edina, da je s takim ritmom pregledovanja mogoče odkriti in pravočasno ozdraviti veliko večino nevarnih sprememb na materničnem vratu. Ženska, ki po treh letih pozabi oditi na ginekološki pregled, pa v domači poštni nabiralnik prejme spomnik na izpuščeni pregled.

Glede zbolevnosti za rakom materničnega vratu so za zdaj na voljo zbirni podatki za leto 2024, ko je bilo pri nas zabeleženih 81 na novo postavljenih diagnoz. Od uvedbe programa Zora v letu 2003 pa do danes ta številka pomeni rekordno zmanjšanje števila novih primerov tega raka. To velja pripisati tudi dobri, čeprav še vedno ne optimalni odzivnosti žensk; ta je bila v zadnjih petih letih kar 87-odstotna, v zadnjih treh letih pa 73-odstotna. 

V sklopu presejalnega programa so pri nas na letni ravni pri približno 1200 ženskah odkrili in uspešno pozdravili predrakave spremembe visoke stopnje, ki bi sicer napredovale in se razvile v raka materničnega vratu. Strokovnjaki, ki delujejo v sklopu programa Zora, ob tem dodajajo, da se sicer v zadnjih letih vse opazneje zmanjšuje tudi število predrakavih sprememb, vendar zaradi raka materničnega vratu (tudi ali predvsem na račun prepozno odkrite bolezni) še vedno vsako leto umre približno 40 žensk.

Slovenija se je na račun dobrega delovanja programa Zora sicer že pred leti uvrstila med države, ki naj bi jim na stari celini med prvimi uspelo odpraviti raka materničnega vratu. Kdaj se bo to zgodilo, pa je v precejšnji meri odvisno tudi od zaupanja v varnost in učinkovitost cepljenja proti okužbam s HPV, ki poleg omenjenega raka povzročajo tudi raka zunanjega ženskega spolovila, raka nožnice, raka ustnega žrela, raka žrela in raka zadnjika. 

Omenjeno cepljenje ni obvezno, vendar se izvaja po cepilnem programu, v sklopu katerega pred okužbo s HPV zaščitijo deklice in dečke v šestem razredu osnovne šole, lahko pa tudi kasneje.

Prvi podatki o učinkovitosti omenjenega cepljenja so res spodbudni, saj že zdaj potrjujejo, da je v generacijah deklet, ki so cepivo prejele v šestem razredu osnovne šole, zbolevanje za predrakavimi spremembami visoke stopnje približno prepolovljeno.

Precepljenost proti HPV je pri nas trenutno približno 50-odstotna, zato doc. dr. Urška Ivanuš vedno znova poudari: »Cepljena dekleta, ki se redno udeležujejo programa Zora, so pred tem rakom najbolj zaščitena – verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele in dobile to diagnozo, pa je izjemno majhna.«

Simbolične fotografije: iStock; portret: arhiv, Zdravstveniportal.si

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.