Značka: kakovost in varnost

Značka: kakovost in varnost

Ukrepi

Hoja po robu

Si predstavljate, kakšno ogorčenje bi se razplamtelo v slovenski javnosti, če bi pri pacientu po manjši operaciji prišlo do resnega zapleta zaradi hude okužbe, nastale v bolnišnici, med operacijo? Sledile bi komplikacije, ki bi obolelega kljub temu, da je šlo zgolj za rutinski poseg, na primer za operacijo žolčnih kamnov, stale življenja. Svojci umrlega bi (upravičeno) zahtevali strokovni nadzor in ukrepanje – če ne bi šlo drugače, tudi tako rekoč pred očmi kritične javnosti, ki ne bi pustila, da napaka ostane prikrita, posledice pa zamolčane. In prav bi bilo tako.

Ukrepi

Je v nekaterih domovih za starejše do podobnih zapletov kot med epidemijo prihajalo že v preteklosti, v času gripe – pa javnost za to ni vedela?

»Ob dogajanju, ki smo mu v domovih za starejše priča danes, ob epidemiji COVID-19, razmišljam, kaj se je v domovih dogajalo ob navadnih gripah, ko so zaščitni ukrepi enaki in prav tako nujni. Mislim, da je zaradi neupoštevanja ukrepov že v preteklosti po nepotrebnem zbolelo, hudo zbolelo, da ne rečem umrlo veliko ljudi,« je bil na današnji novinarski konferenci, katere osrednja tema je bil prikaz dogajanja v domu starejših v Hrastniku, v katerem je danes z novim koronavirusom okuženih 29 varovancev in deset zaposlenih, neposreden minister za zdravje Tomaž Gantar.

Ukrepi

»Predolge čakalne dobe so najhujša kršitev pacientovih pravic, ki jih je trenutno več na papirju kot v praksi« – intervju s Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje

Kaj narediti, da Slovenija ne bi vse izraziteje postajala takšna socialna država, v kateri so odgovorni imeli vedno polna usta obljub, razmere v praksi pa so vedno slabše? Izrazit primer takšnega stanja je zdravstvo, ki se je, tudi po »zaslugi« epidemije, znašlo na robu finančne vzdržnosti – in resnosti tega stanja se zavarovanci in pacienti kljub temu, da stojijo v vedno daljših čakalnih vrstah, v resnici sploh še ne zavedajo. Podrobno in kritično sva se o razsežnostih aktualnega dogajanja in izzivih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, v dobro vsakogar med nami, pogovorila z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem.

Ukrepi

Domovi za starejše zahtevajo takojšnjo zagotovitev zmogljivosti za izolacijo obolelih na posebnih lokacijah

Domovi za starejše skupaj s socialno-varstvenimi zavodi zahtevajo takojšnjo zagotovitev zunanjih enot za izolacijo tistih varovancev domov ali zavodov, ki bodo zaradi okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 zboleli za COVID. V dopisu, naslovljenem na ministrstvo za zdravje ter na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so štiri institucije (skupnost socialnih zavodov, skupnost varstveno-delovnih centrov, združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija in slovensko društvo Amnesty International) zahtevale tudi izvedbo sistemskega, ne le strokovnega nadzora, ki naj v povezavi z očitki na račun triažiranja še neokuženih varovancev domov med epidemijo, ko je bilo v javnosti govora o tako imenovanih seznamih smrti, »zajame odločevalske procese na vseh ravneh, tudi na najvišji ravni.«

Rak

Slovenija se pridružuje redkim državam, ki zagotavljajo finančno kritje ene od najperspektivnejših diagnostik na področju onkologije – molekularnega genetskega testiranja za bolnike z rakom

Pri zdravljenju onkoloških bolnikov je v sodobni medicini eden izmed ključnih postopkov za opredelitev poteka zdravljenja molekularna diagnostika. Ta je pri določanju prognoze bolezni, napovedovanju njene ponovitve oziroma odziva na zdravljenje vse bolj nepogrešljiva, kajti pri obravnavi bolnikov z rakom, ki je genska bolezen, so danes tako molekularna diagnostika kot genetski označevalci ključnega pomena pri izbiri zdravljenja, prilagojenega posameznemu bolniku in tumorju, ki ga mora premagati. Zdaj javno predstavljena, sicer pa od 1. julija dalje veljavna ureditev glede tovrstnega zdravljenja, ki bo financirano iz zdravstvene blagajne oziroma iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, na tem področju prinaša dobre obete onkološkim bolnikom.

Ukrepi

Kaj bo s pravicami pacientov, če bo v zdravstveni blagajni do konca leta res nastala 270-milijonska luknja? – pogovor z generalnim direktorjem ZZZS Marjanom Sušljem

V slovenski družbi oziroma konkretneje v slovenskem zdravstvu so se nakopičile številne dileme, ki zahtevajo takojšnje odzive. Zdravstvena blagajna se bo po dolgem času spet znašla v rdečih številkah, čakalne dobe se bodo še podaljšale; tudi kadrovski manko v zdravstvu je resna težava, ki je ne bo mogoče rešiti čez noč, enako velja za dotrajano opremo ter zastarele prostore in stavbe, v katerih se odvija zdravljenje. Problemi niso novi, dobivajo pa drugačen pomen – v novi razsežnosti, ki jo narekuje epidemija novega koronavirusa. Veliko je problemov, ki zahtevajo dobesedno takojšnje ukrepanje, v dobro bolnikov oziroma zavarovancev; o tem, kakšne rešitve bi bilo treba pospešeno sprejeti za ohranitev finančne vzdržnosti sistema in za zagotovitev nemotenega izvajanja zdravstvenih storitev, sem se pogovorila z generalnim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjanom Sušljem.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović: »Razplet epidemije je odvisen od vseh nas«

Vsakomur med nami je jasno, da so številne bolezni po zaslugi dognanj in védenja sodobne medicine izgubile predznak usodnosti – in ni ga človeka, ki ne bi bil hvaležen, da tudi po postavitvi hude diagnoze njegovo življenje še ni končano, nasprotno, to je lahko še naprej kakovostno in lepo, težkemu obolenju navkljub. Sicer se še marsikaj in marsikdaj lahko zaplete, a dobre možnosti obstajajo in pacienti nemalokrat živijo naprej lepo življenje, morda še lepše, kot so ga živeli prej, saj se v takem prelomnem trenutku razporeditev vrednot izrazito spremeni; na vrh seznama pridejo tiste, ki v času, ko je človek zdrav, ostajajo pozabljene. Drugače pa se stvari odvijajo pri neznanki, kar bolezen COVID-19 še vedno je – kljub pri nas dobro prestanemu prvemu valu epidemije. Zakaj? Morda bolezen poznamo premalo (od blizu), da bi ljudje na splošno zaupali nasvetom medicinske stroke glede dosledne zaščite pred okužbo, ki je še vedno nujna, saj lahko reši ne eno, ampak veliko življenj. Bo trenutno še vedno izraziti nihilizem preglasil svarila stroke in nas bo zaradi tega drugi val epidemije novega koronavirusa zajel bistveno hitreje, kot smo pričakovali?

Ukrepi

Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«

Na javno blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev, ki se je v zadnjem času odvijalo v medijih in na politični ravni – na račun domnevnih »seznamov smrti« in posledičnih očitanj o diskriminatorni in nezakoniti obravnavi varovancev v domovih za starejše med epidemijo –, se je odzvala tako rekoč vsa slovenska medicinska stroka. Navedbe stanovskega kolega dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, ki je s tovrstnimi javno izraženimi sumi sprožil plaz medijskih objav in odzivov, so zdravniki ocenili kot neutemeljene pa tudi škodljive, saj da bo na ta račun še dolgo trpela zaupnost odnosa med zdravnikom in pacientom.

Ukrepi

Po javnem tehtanju očitkov o seznamih odpisanih v domovih za starejše je jasno: za takimi obtožbami tiči marsikaj, ki pa nima prav nič skupnega z etiko in resnico

»Vsi, ki zdaj v javnosti zganjajo tak halo in stroki očitajo nestrokovno in neetično ravnanje v domovih za starejše med epidemijo, bi se morali sprehoditi skozi tak oddelek v domu. Dr. Dušan Keber je bil, denimo, pri nas med prvimi, ki so se javno zavzeli za uvedbo evtanazije, zdaj pa zagovarja nekaj povsem nasprotnega – zdi se, da za tem tiči zgolj želja po nasprotovanju, ki nima nič skupnega z etiko. In to res ni dobro,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril prof. dr. Matjaž Zwitter, starosta slovenske medicine in tako rekoč poosebljenje medicinske etike.

Ukrepi

Domnevni »seznami smrti« in izgubljena etika

Danes bo aktualna politika verbalno zarezala v srž problemov, povezanih s strokovno oskrbo varovancev v domovih za starejše v času epidemije. Poslanci, člani dveh parlamentarnih odborov – za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide –, bodo na skupni nujni seji, sklicani zaradi »nepotrebnih smrti ter diskriminatorne in nezakonite obravnave starostnikov v domovih starejših občanov«, iskali odgovore na dogajanje v času epidemije. To je trenutno prežeto s številnimi obtoževanji, sumi in natolcevanji, z iskanjem najustreznejših priložnosti za knockoute na političnem oziroma interesnem podiju – z vsem mogočim, le z mislijo na dobro oskrbovancev v domovih ne. Tako se zdi. In tako je tudi v resnici.