Srce in žilje

Srčni infarkt: slovenski protokol za obravnavo bolnikov po miokardnem infarktu je vrhunski, dosežki zdravljenja med boljšimi, zato bo tak pristop kmalu umeščen v mednarodne smernice za zdravljenje infarkta

Če bolnik, ki doživi miokardni infarkt, že prej, preden se začne zdravljenje v bolnišnici, prejme zdravilo, ki zavira strjevanje krvi, so izidi zdravljenja bistveno boljši. To se po zaslugi čimprejšnje odmašitve žile ne odrazi le v preprečitvi nadaljnjih zapletov ali celo nastanka invalidnosti, ampak v ohranjeni kakovosti življenja in, nenazadnje, v preživetju obolelega. Slovenski klinično-raziskovalni ekipi je prvi na svetu uspelo z randomizirano klinično študijo potrditi učinkovitost pri nas sicer že ustaljenega protokola za takšno ukrepanje pri bolnikih z infarktom. Študija, ki močno odmeva v mednarodnih strokovnih krogih, bo najverjetneje pomembno vplivala na to, da bodo bolnike z infarktom v prihodnje začeli na enak način zdraviti tudi drugod po svetu.

Homeopatija

Homeopatija v Sloveniji: v lekarnah na voljo 376 homeopatskih zdravil, ki jih sme predpisati le zdravnik – zdravniki pa pri nas za homeopatsko zdravilo še vedno ne smejo napisati recepta

Položaj homeopatije v Sloveniji je unikum na zemljevidu stare celine. Zdravniku, ki znanje iz uradne medicine želi v praksi dopolnjevati s homeopatskimi pristopi, še vedno grozi odvzem licence za opravljanje zdravniškega poklica. Drugače je s homeopatskimi zdravili: dovoljenje za promet ima 376 tovrstnih zdravil, vendar jih sme pacient prejeti edino v lekarni, na podlagi zdravniškega recepta – tega pa v Sloveniji, glede na veljavno regulativo, ne more dobiti. Zdravnik recepta za homeopatsko zdravilo namreč ne sme napisati, kajti zdravljenje s homeopatskimi zdravili v tem smislu po zakonodajni plati še vedno ni dobilo zelene luči.

Nevrodegenerativne bolezni

Parkinsonova bolezen: z gibanjem je mogoče vplivati na potek bolezni, saj tako spodbudimo nastajanje novih možganskih celic, krepimo obstoječe, sproščajo pa se tudi biokemični prenašalci, med njimi dopamin

Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, ki je tudi predsednik društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika, se je v dolgoletni profesionalni karieri srečal z vrsto bolnikov s parkinsonovo boleznijo, ki se jim, kot pravi, zahvaljuje. »Zahvaljujem se jim, ker vztrajajo in ostajajo aktivni – čeprav vedo, da smo jim diagnosticirali kronično, neozdravljivo, napredujočo bolezen, ki zelo boleče poseže v njihova življenja in življenja njihovih bližnjih. Zahvaljujem se jim, ker razumejo, da je na voljo veliko načinov in pristopov za izboljševanje kakovosti življenja, bolezni navkljub. Tega ne dosežemo zgolj z zdravili, ampak tudi s podporo, gibanjem, druženjem in empatijo.« Ob tem pa, skupaj z vodstvom Centra za ekstrapiramidne bolezni Nevrološke klinike ljubljanskega UKC, opozarja tudi na nujnost čimprejšnje odprave sistemskih vrzeli, zlasti tistih, ki povzročajo kratke stike pri zagotavljanju pravočasne obravnave obolelih v vseh fazah bolezni.

Srce in žilje

Srčno popuščanje – podrobno o preprečevanju tega napredujočega neozdravljivega obolenja, preventivnih prijemih, čim zgodnejši prepoznavi znakov bolezni, optimalnem zdravljenju in celostni obravnavi

Srčno popuščanje je kompleksna, napredujoča, neozdravljiva bolezen, vendar je njen nastanek mogoče preprečiti ali ga vsaj zamakniti v kasnejše življenjsko obdobje. Čeprav je popuščanje srca pri starejših eden izmed glavnih vzrokov za zdravljenje v bolnišnici, pa se ta bolezen ne pojavi iznenada; razvija se počasi, leta, včasih celo desetletja. Dobršno krivdo za njen nastanek prinašajo nezdrave navade, razvade pa tudi dedni dejavniki tveganja, skupaj z marsikatero drugo bolezensko težavo, ki sčasoma spodbudi tudi razvoj srčnega popuščanja.

Hemofilija

Za hemofilijo zbolevajo tudi ženske, ne le moški, vendar pri ženskah simptomi motenj strjevanja krvi bistveno pogosteje ostajajo prezrti ali napačno razumljeni

Hemofilija je redka, praviloma dedna bolezen. Še redkejša je njena pojavnost pri ženskah, za katere je še do nedavnega veljalo, da so lahko zgolj prenašalke motnje strjevanja krvi. Posledično je slaba tudi prepoznavnost te bolezni, saj se pri ženskah pot do diagnoze lahko vleče leta in celo desetletja, simptomi, ki opozarjajo na prisotnost te bolezni, pa še vedno pogosto ostajajo bodisi prezrti bodisi napačno razumljeni. Tako ženske, ki imajo katero od oblik hemofilije ali, denimo, von willebrandovo bolezen, ostajajo v stiski, kajti neprepoznana bolezen jim povzroča številne težave in zaplete pri postopkih zdravljenja, pa naj bo to med zahtevnejšim kirurškim posegom ali že zgolj pri puljenju zoba.

Hemofilija

»Rutinska operacija ciste na jajčniku se je močno zapletla: prestala sem 8-urno težko operacijo, reanimacijo, prejela 13 enot krvi, sledilo je večmesečno zdravljenje – in nihče ni posumil, da imam hemofilijo«

Hemofilija je le ena izmed motenj strjevanja krvi, ki so redke in posledično nemalokrat tudi bistveno prepozno prepoznane, zlasti pri ženskah. Še do nedavnega je namreč veljalo, da za hemofilijo, ki se prenaša na kromosomu X, zbolevajo moški, medtem ko naj bi ženska gen lahko le podedovala in ga prenesla na otroka, sama pa naj ne bi mogla zboleti. A resnica je, kot vé tudi sodobna medicina, drugačna.

Znanost

»Družba, ki dobro skrbi za otroke in otroštvo, spoštuje in razume tudi starejše« – nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek (p)o imenovanju za neodvisnega strokovnjaka za pravice starejših pri UNHRC

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek ni »zgolj« vrhunski nevrolog, ampak tudi predani proučevalec kognitivne nevroznanosti, ki je za razumevanje nevrodegenerativnih obolenj in posledično tudi za optimalno, celovito oskrbo obolelih v slovenski medicini premikal mejnike, istočasno pa ohranjal prvinsko človečnost in etičnost v skrbi za vedno večje število bolnikov, ki niso potrebovali le prijemov vrhunske medicine, ampak tudi razumevanje in prijazno besedo. Zato se ne kaže čuditi, da kariera prof. dr. Pirtoška v času, ko končuje s kliničnim delom, dobiva nadaljevanje na mednarodni ravni – z imenovanjem za neodvisnega strokovnjaka za pravice starejših pri Svetu Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC).

Znanost

»Nekaj takega, kar se danes zdi še povsem kot znanstvena fantastika, se bo zgodilo hitreje, kot si lahko predstavljamo« – z as. dr. Gašperjem Podobnikom o vlogi umetne inteligence pri zdravljenju raka in mnogih drugih obolenj

Pojavnost onkoloških bolezni narašča, možnosti zdravljenja so vse bolj sofisticirane in natančne, po zaslugi tega pa je med nami vedno več ljudi, ki jim je raka uspelo premagati ali pa je bolezni navkljub njihovo življenje še naprej kakovostno. Na splošno se pri tovrstnih dosežkih medicine ne ukvarjamo kaj dosti z vprašanji, kakšni znanstveno-raziskovalni dosežki omogočajo in spodbujajo tovrstni napredek – pa vendar jih velja izpostaviti, zlasti v primerih vizije, ki v tovrstne prijeme vse pogosteje uspešno vtke tudi zmogljivosti umetne inteligence, kar se, ko noviteta zaživi na klinični ravni, odrazi v še izboljšani kakovosti in varnosti zdravljenja.

Rak

Rak debelega črevesja, rak trebušne slinavke in rak želodca: vzroki in preprečevanje, simptomi in čim zgodnejša diagnostika treh najpogostejših rakov prebavil

Med onkološkimi obolenji prebavil so najpogostejši trije raki: rak debelega črevesja, rak trebušne slinavke oziroma pankreasa in rak želodca. Pri teh obolenjih sta resnično pomembna čim zgodnejša postavitev diagnoze ter takojšnji začetek zdravljenja. Kar se tiče preprečevanja vznika tovrstnih obolenj, ki v pretežni večini niso dedno pogojena, pa tudi njihovega čim zgodnejšega odkritja, obstaja še veliko manevrirnega prostora za izboljšanje.

Hematologija

Limfedem, neozdravljiva motnja v delovanju limfnega sistema: izzivi pri uvajanju sodobnih diagnostičnih in terapevtskih metod

Kaj je pravzaprav limfedem? Zakaj oziroma kdaj se pojavlja ta neozdravljiva motnja v delovanju limfnega sistema, zaradi katere nastane oteklina na določenem predelu telesa, zlasti na okončinah, bodisi na rokah bodisi na nogah?