In čeprav je danes o srčnem popuščanju in možnostih za obvladovanje bolezni, ki obolelemu omogočajo ohranjanje kakovostnega življenja, znanega veliko, je na tej ravni še veliko možnosti za učinkovitejše, predvsem pa pravočasnejše prijeme. O tem so trdno prepričani strokovnjaki, ki se z obolelimi srečujejo bodisi kot družinski zdravniki bodisi kot kardiologi. S sodelovanjem med obema vejama medicine, poznavanjem vseh podrobnosti zgodnje diagnostike in celostne obravnave ter prepoznavanjem posameznikov, ki jih ta bolezen ogroža bolj kot ostale, postajajo možnosti za zgodnjo prepoznavo bolezni, ustrezni začetek zdravljenja, pravočasno prilagoditev terapije, posledično pa tudi za čim učinkovitejše preprečevanje zapletov vse bolje izkoriščene.
O tem so, vsak s svojega strokovnega vidika, podrobno spregovorili trije zdravniki: poleg kardiologa prim. Matije Cevca, ki se tudi kot predsednik društva za zdravje srca posveča ozaveščanju o moči preventive, sta o tej tematiki poglobljeno spregovorila družinski zdravnik asist. Dejan Kupnik, ki za paciente skrbi v sklopu zdravstvene postaje Kamnica (ta spada pod Zdravstveni dom Maribor), ter doc. dr. Gregor Zemljič, ki na Kliničnem oddelku za kardiologijo ljubljanskega UKC dela kot kardiolog pa tudi kot interventni kardiolog.
O srčnem popuščanju so z vseh zornih kotov, ki pomagajo bolje osvetliti breme te bolezni, predvsem pa spodbuditi zgodnejše diagnosticiranje, saj to pripomore k preprečevanju težkih zapletov in ohranjanju kakovosti življenja obolelega, spregovorili družinski zdravnik asist. Dejan Kupnik, kardiolog in interventni kardiolog doc. dr. Gregor Zemljič ter kardiolog in predsednik društva za zdravje srca prim. Matija Cevc.
Povezava s sladkorno boleznijo, luskavico, pogostim jemanjem protibolečinskih zdravil ...
Čeprav se morda zdi, da celo v splošni javnosti že kar nekaj vemo o srčnem popuščanju, se za to težko, kompleksno diagnozo skriva toliko morebitnih in nemalokrat le stežka verjetnih razlogov in vzrokov za njen nastanek, da je to obolenje še vedno precejšnja enigma. Nemalokrat celo na strokovni ravni.
Popuščanje srca ni povezano le z obolenji srca, ampak se lahko pojavi, denimo, tudi v povezavi s sladkorno boleznijo, kronično ledvično boleznijo, s povišanimi vrednostmi maščob ali sečne kisline v krvi, pljučnimi in hematološkimi obolenji, luskavico ali, denimo, depresijo. Tovrstno okvaro srca lahko povzroči tudi dolgotrajno jemanje zdravil za določene kronične bolezni ali protibolečinskih zdravil, med vzroki pa so lahko še kajenje, pretirano uživanje alkohola ali izpostavljenost težkim kovinam in drugim strupenim snovem, pa naj gre za barvila, lake, pesticide ali za dolgotrajno bivanje v onesnaženem okolju.
Zato je znanje o tej bolezni, njenih številnih pokazateljih in tudi pogojenostjo z drugimi kroničnimi obolenji, ki slejkoprej dobijo skupni imenovalec v močno okrnjeni kakovosti življenja, res pomembno – pa ne le za zdravnike in predstavnike drugih strok, ki delujejo v sferah zdravstvene preventive in kurative, ampak tudi za slehernega posameznika, da bo vedel, kako znati prepoznati znake, ki ne smejo ostati prezrti ali spregledani, in na to opozoriti osebnega zdravnika.
odraslih ima srčno popuščanje, nimajo pa vsi te kronične, napredujoče bolezni diagnosticirane.
starosti je delež obolelosti za srčnim popuščanjem bistveno višji, več kot 10-odstoten.
Asist. Dejan Kupnik, družinski zdravnik, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor – zdravstvena postaja Kamnica:
»Pri odkrivanju in zdravljenju srčnega popuščanja obstaja še veliko rezerve, kajti bolezen ima diagnosticirano le približno polovica obolelih«
»Glede na delež zbolevnosti za srčnim popuščanjem bi – glede na znane odstotke in različne starostne skupine pacientov, za katere skrbi – vsak družinski zdravnik moral imeti blizu 100 pacientov s srčnim popuščanjem. Toda to bolezen ima diagnosticirano le približno polovica obolelih, kar pomeni, da pri odkrivanju in zdravljenju srčnega popuščanja obstaja še veliko rezerve,« poudarja družinski zdravnik asist. Dejan Kupnik, pri čemer izpostavi, da pri večini obolelih, ki še nimajo diagnoze, bolezen poteka brez prepoznavnih simptomov.
»Takim pacientom lahko pomagamo le z aktivnim iskanjem,« dodaja zdravnik, ki naniza vse simptome in znake, na katere mora biti pozoren osebni zdravnik, nakar morata anamnezi slediti tudi skrbna diagnostika in iskanje morebitnih povezav z drugimi bolezenskimi stanji. Ti strnjeni in pravilno razumljeni podatki lahko, tudi ali predvsem z odstopajočimi parametri, pozornemu zdravniku razgrnejo res celovito bolezensko sliko – in omogočijo nadaljnje usmerjeno ukrepanje in zdravljenje.
Pri večini obolelih, ki še nimajo diagnoze, bolezen poteka brez prepoznavnih simptomov; takim pacientom lahko pomagamo le z aktivnim iskanjem. Iščemo torej med zdravimi ogroženimi, pri katerih se bo ta bolezen slejkoprej razvila – te paciente pogosteje povabimo na preglede oziroma preiskave.
Ko torej družinski zdravnik pri pacientu začne s tako imenovanim večstebrnim zdravljenjem srčnega popuščanja, je zelo pomembno, da se pri dokazanem pomanjkanju železa – to je prisotno pri 55 odstotkih bolnikov s srčnim popuščanjem – skrbi predvsem za intravensko nadomeščanje železa. »Vemo namreč, da so pri bolnikih s srčnim popuščanjem, podobno kot pri pacientih s kronično ledvično boleznijo, potrebe po železu precej večje kot pri drugih bolnikih – pomanjkanje železa pa lahko vpliva na poslabšanje srčnega popuščanja,« pojasnjuje asist. Dejan Kupnik, ki sicer pri iskanju možnosti za čim optimalnejšo obravnavo teh pacientov sodeluje tako s kardiologi kot drugimi specialisti. Med drugim spomni, da zdravniki pri pacientu, ki ima luskavico ali katero izmed revmatskih bolezni, »pogosto ne pomislijo na srčno popuščanje – pa bi morali!«
Pomanjkanje železa je izrazit dejavnik, ki prispeva k razvoju srčnega popuščanja; prisotno je pri 55 odstotkih bolnikov s srčnim popuščanjem.
Zgodnji simptomi
so opredeljeni kot nespecifični, kajti za nobenega od teh znakov ni mogoče reči, da je značilen zgolj za srčno popuščanje, vsi po vrsti pa nakazujejo motnjo v prekrvavitvi telesnih tkiv.
- stopnjujoča se bledičnost oziroma pepelnato obarvana koža,
- utrujenost,
- omotičnost,
- zaspanost,
- slabša koncentracija,
- pogosti glavoboli,
- šumenje v ušesih,
- kognitivne motnje,
- slabšanje sluha,
- prebavne težave,
- nihanje krvnega tlaka,
- motnje srčnega ritma,
- hitrejša zadihanost,
- hitrejša mišična utrujenost,
- motnje erekcije (te so lahko zelo zgoden znak srčnega popuščanja),
- pojav bolečine v prsih in v nogah pri večjem naporu.
Zato mora biti osebni zdravnik posebej pozoren, če pri pacientu na novo opazi oziroma izve, da:
- je vse bolj in vse hitreje utrujen,
- ima pogosto težave z omotičnostjo,
- se mu poslabšuje kondicija,
- se zelo hitro, že pri manjših naporih ali celo v mirovanju, pojavi zasoplost,
- vse teže diha v ležečem položaju, predvsem ponoči,
- vse pogosteje pokašljuje,
- se mu pri naporu pojavijo bolečine v prsih, vratu, rokah, zgornjem delu trebuha, ritnicah, stegnih, golenih, ki pa med počivanjem popustijo že v nekaj minutah,
- ima znake kroničnega venskega popuščanja,
- ima spremenjeno kožo goleni ali ranice na golenih in stopalih, ki se celijo bistveno dlje kot včasih (to je lahko posledica prekrvavitvenih motenj pri srčnem popuščanju),
- ima občutek, da je njegov srčni utrip nepravilen,
- je obvladovanje povišanega krvnega tlaka oziroma arterijske hipertenzije vedno težje,
- mu otekajo različni deli telesa,
- se mu povečuje telesna teža – ne zaradi prekomernega kaloričnega vnosa, ampak zavoljo zadrževanja tekočine v telesu.
Še večjo pozornost, ki vodi k hitrejšemu diagnosticiranju srčnega popuščanja, pa mora družinski zdravnik nameniti pacientom z že obstoječimi kroničnimi obolenji, pa ne le srčno-žilnimi, ter s težavami, za katere se na prvi pogled sicer zdi, da naj ne bi imele posebne povezave s srčnim popuščanjem.
Usmerjena pozornost v primeru že prisotnih kroničnih bolezni in različnih težav:
- srčne bolezni vseh vrst (ishemična bolezen srca oziroma koronarna bolezen, arterijska hipertenzija, motnje srčnega ritma, stanje po srčnem infarktu ali po vnetnih boleznih srca, obolelost srčnih zaklopk),
- druga stanja, ki ovirajo odtok krvi iz srca (motnje v delovanju osrčnika, tumorska obolenja srca),
- prekomerno jemanje protibolečinskih, protivnetnih zdravil,
- motnje dihanja v spanju,
- bolezni kopičenja amiloida s prizadetostjo srca (amiloidoza, hemokromatoza, sarkoidoza),
- ateroskleroza arterij v vratu in na nogah,
- sprememba žil očesnega ozadja,
- sladkorna bolezen,
- kronična ledvična bolezen,
- povišane maščobe v krvi,
- povišana sečna kislina v krvi,
- stanje po možganski kapi,
- astma,
- kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in druge pljučne bolezni,
- stanje po pljučni emboliji,
- krvne (hematološke) bolezni (na primer levkemija, tudi policitemija, redka oblika krvnega raka),
- kronične vnetne in hormonske bolezni (revmatološke bolezni, bolezni vezivnega tkiva, motnje v delovanju ščitnice in druge hormonske motnje, luskavica in druge avtoimunske bolezni),
- depresija,
- možnost toksične okvare srca po kemoterapijah in obsevalnih terapijah pri raku,
- možnost okvare srca zaradi jemanja nekaterih zdravil za kronične bolezni,
- zloraba alkohola ali drog,
- kajenje,
- izpostavljenost težkim kovinam in drugim strupenim snovem, ki jih človek vdihava ali kako drugače vnese v telo (laki, barvila, pesticidi, onesnaženost ozračja oziroma okolja nasploh).
Poleg skrbnega kliničnega pregleda ima zdravnik na voljo nemalo diagnostičnih orodij, ki jih lahko uporabi za čim zgodnejšo prepoznavo tega težkega bolezenskega stanja.
Diagnostična orodja za zgodnjo prepoznavo srčnega popuščanja:
- meritve krvnega tlaka,
- snemanje elektrokardiograma (EKG),
- rentgen pljuč,
- rentgen srca,
- ultrazvok srca,
(Če pri pacientu, ki nima simptomov srčnega popuščanja, ultrazvočni pregled nakaže začetne znake tega kroničnega obolenja, to, kot opozarja asist. Dejan Kupnik, pogosto ostane spregledano v primeru ugotovljenih motenj polnjenja levega srčnega prekata, zadebelitve stene levega prekata in razširjenega atrija srca; iztisna moč srca se zniža šele v kasnejših fazah srčnega popuščanja.)
- laboratorijske preiskave.
Pozornost je usmerjena na morebitna odstopanja vrednosti, saj to lahko nakazuje bodisi prisotnost različnih bolezni, ki lahko vodijo v srčno popuščanje, bodisi že obstoječe srčno popuščanje; kar se tiče teh parametrov, je zdravnikova pozornost usmerjena zlasti v: pomanjkanje železa, povišane vrednosti (krvne maščobe, sladkor, sečna kislina), vnetne parametre, imunološke pokazatelje kroničnih vnetnih bolezni, ščitnične motnje, motnje elektrolitov, povišan NTproBNP v krvi (ta vrednost neposredno nakazuje srčno popuščanje).
Pri rezultatih laboratorijskih preiskav so, kot še dodaja družinski zdravnik, izjemno pomembni tudi štirje pokazatelji kronične ledvične bolezni, ki prav tako povečujejo ogroženost za nastanek srčnega popuščanja:
- povišani ledvični testi,
- znižana ledvična glomerulna filtracija,
- povišana količina albumina v urinu,
- povišano razmerje med albumini in kreatininom v urinu (UACR).
Zgodnji simptomi so opredeljeni kot nespecifični, kajti za nobenega od teh znakov ni mogoče reči, da je značilen zgolj za srčno popuščanje, vsi po vrsti pa nakazujejo motnjo v prekrvavitvi telesnih tkiv. Sicer pa ima družinski zdravnik poleg skrbnega kliničnega pregleda na voljo nemalo diagnostičnih orodij, ki jih lahko uporabi za čim zgodnejšo prepoznavo tega težkega bolezenskega stanja.
Doc. dr. Gregor Zemljič, kardiolog, Klinični oddelek za kardiologijo – Program za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, UKC Ljubljana:
»Redno spremljanje bolnikov s srčnim popuščanjem omogoča pravočasno prilagoditev terapije in preprečevanje zapletov«
Da je za čim optimalnejšo diagnostiko in zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem nujen multidisciplinarni pristop, ki zahteva sodelovanje kardiologov, družinskih zdravnikov, medicinskih sester in drugih strokovnjakov, poudarja tudi doc. dr. Gregor Zemljič. Po njegovem prepričanju je bolnikom s srčnim popuščanjem treba zagotoviti celostno obravnavo, ki združuje tri ključne momente, kajti poleg zgodnjega odkrivanja bolezni in zagotovitve sodobnega farmakološkega zdravljenja je bistveno tudi bolnikovo sodelovanje, saj ta s privzetjem aktivne vloge pomembno pripomore k boljšemu obvladovanju bolezni oziroma boljšim izidom zdravljenja.
»Ker je srčno popuščanje kronična in napredujoča bolezen, je prav zgodnje odkritje bolezni bistvenega pomena za izboljšanje prognoze in kakovosti življenja obolelih,« ocenjuje kardiolog in interventni kardiolog doc. dr. Zemljič. Ob tem pa poudari, da na pojavnost srčnega popuščanja ne vpliva »le« nezdravo življenje, ampak pomembno vlogo pri nastanku bolezni odigra tudi genetika.
»Še vedno je v približno polovici primerov vzrok za srčno popuščanje ishemija srca; ta je posledica ateroskleroze, ki povzroči zamašitev žil,« pri čemer se mu zdi »zelo nenavadno, da ob vsej terapiji, ki je na voljo, pri bolnikih s srčnim popuščanjem še vedno zaznavamo tolikšno ogroženost. Pri tem nikakor ne velja pozabiti, da je sodelovanje bolnika pomembno vsaj toliko kot sodelovanje zdravnika pri njegovem zdravljenju.«
V približno polovici primerov je vzrok za srčno popuščanje ishemija srca; ta je posledica ateroskleroze, ki povzroči zamašitev žil.
»Ozaveščenost pacientov je pomembna, prav tako je pomembno tudi redno spremljanje ogroženih posameznikov v ambulantah družinske medicine, kjer na zgodnje odkritje bolezni lahko vpliva tudi prepoznava pomembnejših dejavnikov tveganja, med katere spadajo povišan krvi tlak, sladkorna bolezen, koronarna bolezen in debelost, in na tem temelječe presejanje,« pojasnjuje kardiolog.
Ob tem doc. dr. Gregor Zemljič opozori, da pri obravnavi pacientov po infarktu nemalokrat izvedo, da so tudi njihovi starši pri podobni starosti doživeli infarkt. »S pravočasno odločitvijo za meritev LP(a) (lipoproteina a) – gre za preprost test, za katerega zadostuje odvzem vzorca krvi iz vene na roki – pa bi lahko hitro in pravočasno ugotovili oziroma potrdili genetski dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilne bolezni ter ustrezno ukrepali.«
S pravočasno odločitvijo za meritev lipoproteina a bi lahko hitro in pravočasno ugotovili oziroma potrdili genetski dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilne bolezni ter ustrezno ukrepali.
Presejalni prijemi za zgodnjo prepoznavo srčnega popuščanja:
- laboratorijski markerji (natriuretični peptidi),
- elektrokardiogram,
- ultrazvok srca (ehokardiografija omogoča oceno strukture in funkcije srca, tudi v primeru, ko simptomi srčnega popuščanja še niso prisotni).
Odkritju bolezni sledi zdravljenje, pri čemer dr. Gregor Zemljič izpostavlja pomen rednega spremljanja bolnikov, saj to »omogoča pravočasno prilagoditev terapije in preprečevanje zapletov. Če je zdravljenje uspešno, se to odraža v ublažitvi simptomov, izboljšanju bolnikove funkcionalne zmogljivosti, zmanjšanju zapletov, zaradi katerih je nujno zdravljenje v bolnišnici, nenazadnje pa tudi v zmanjšanju umrljivosti zaradi te bolezni.«
Sodobne terapije za zdravljenje srčnega popuščanja so usmerjene v upočasnitev napredovanja bolezni in v zmanjšanje tveganj za zaplete, ki vodijo v hospitalizacijo.
Pomemben del terapije pa so tudi nefarmakološki ukrepi, pri katerih ima najpomembnejšo vlogo pacient:
- sprememba oziroma prilagoditev življenjskega sloga,
- rena telesna aktivnost,
- omejitev zaužitja soli in tekočin,
- nadzor nad telesno težo.
Uspešnost zdravljenja se odraža v ublažitvi simptomov, izboljšanju bolnikove funkcionalne zmogljivosti, zmanjšanju zapletov, zaradi katerih je nujno zdravljenje v bolnišnici, nenazadnje pa tudi v zmanjšanju umrljivosti zaradi srčnega popuščanja.
Prim. Matija Cevc, kardiolog, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije:
»Srčno popuščanje se vse pogosteje pojavlja že v srednjih letih«
Prim. Matija Cevc, kardiolog in dolgoletni predsednik društva za srce, je trdno prepričan, da sleherni posameznik za svoje zdravje lahko veliko, pravzaprav največ, naredi sam – in to že danes, ne šele jutri ali prihodnje leto, kajti »srčno popuščanje je stanje, ki ne nastane 'čez noč', ampak se razvija počasi, iz leta v leto, tudi po zaslugi nezdravih navad in razvad ter spregledanih dejavnikov tveganja«. Prijemi, s katerimi je mogoče ohranjati zdravje in dobro počutje, so preprosti, toda čeprav se njihovo udejanjanje zdi nekaj samoumevnega, vse prepogosto ostane pozabljeno ali namerno prezrto.
Med bistvenimi prijemi, ki bi jih v skrbi za zdravje v smislu zgodnje preventive veljalo vtkati v življenjski vsakdan, so:
- reden in kakovosten spanec,
- ohranjanje zdrave telesne sestave,
- opustitev kajenja,
- omejitev uživanja alkohola,
- umiritev življenjskega tempa,
- aktivno obvladovanje stresa,
- skrb za duševno zdravje,
- druženje oziroma ohranjanje socialnih stikov,
- redno merjenje krvnega tlaka in srčnega utripa.
»Telesna aktivnost, uravnotežena, mediteranska prehrana in zdrav način življenja ostajajo temelj skrbi za zdravje srca in žilja – vendar ne zadostujejo, če drugi dejavniki tveganja ostanejo prezrti,« poudarja prim. Cevc. Ob tem izpostavi kronično pomanjkanje spanca in motnje spanja, ki povečujejo tveganje za nastanek arterijske hipertenzije, sladkorne bolezni in motenj srčnega ritma, posledično pa se večajo možnosti za (zgodnejši) nastanek srčnega popuščanja.
Kronično pomanjkanje spanca in motnje spanja povečujejo tveganje za nastanek arterijske hipertenzije, sladkorne bolezni in motenj srčnega ritma, posledično pa se večajo možnosti za (zgodnejši) nastanek srčnega popuščanja.
Odrasli potrebujejo sedem do osem ur kakovostnega spanca, pri čemer pa ne velja pozabiti, da srce ne ločuje med telesnim in duševnim zdravjem, poudarja Matija Cevc. Tako, na primer, depresija in anksioznost nista le posledica bolezni, ampak tudi dejavnika za njen razvoj. Obremenitev srca povečujeta tudi dolgotrajni stres in čustvena izčrpanost.
Kar se tiče kajenja in rednega uživanja alkohola, čeprav v »zmernih« količinah, oboje dolgoročno škodi tako srčni mišici kot žilju. Pri ohranjanju oziroma vzdrževanju ustrezne telesne teže pa ni pomembna le številka na tehtnici, ampak tudi oziroma predvsem razmerje med mišično in maščobno maso, kajti, kot dodaja kardiolog: »Presežek visceralne maščobe in izgube mišične mase pomembno povečujeta tveganje za srčno popuščanje.«
Zato je vsak trenutek pravi, če ga namenimo razmisleku o boljši skrbi za svoje zdravje – seveda pa morajo odločitvam slediti tudi spremembe. In te se, kot potrjujejo številni bolniki, ki uspešno premagujejo težke bolezni, med katerimi je tudi srčno popuščanje, ki se vse pogosteje pojavlja že v srednjih letih, vedno obrestujejo.
Pri ohranjanju oziroma vzdrževanju ustrezne telesne teže ni pomembna le številka na tehtnici, ampak tudi oziroma predvsem razmerje med mišično in maščobno maso, kajti presežek visceralne maščobe in izgube mišične mase pomembno povečujeta tveganje za srčno popuščanje.
Čeprav se je v Sloveniji prezgodnja umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni v zadnjih dveh desetletjih skorajda prepolovila, pri nas še vedno vsak dan zaradi bolezni srca in žilja ugasne (v povprečju) 21 življenj, 100 bolnikov zaradi težkega poteka bolezni potrebuje zdravljenje v bolnišnici, 2000 pa jih potrebuje bolniški stalež. Zaradi teh obolenj vsako leto pri nas bistveno prezgodaj ugasne približno 7000 življenj.
je na letni ravni skupno finančno breme srčno-žilnih bolezni, ki v EU prizadenejo približno 60 milijonov ljudi.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
