Značka: sladkorna bolezen

Značka: sladkorna bolezen

Zdrava izbira

Vpliv prehranskih vlaknin na zdravje so poznali že v antični Grčiji, vendar še danes kar 90 odstotkov Slovencev zaužije premalo hrane, ki lahko prepreči nastanek diabetesa, raka ali srčno-žilnih obolenj

Če s hrano zaužijemo dovolj živil, bogatih s prehranskimi vlakninami, ne poskrbimo le za dobro počutje, ampak tudi za zdravje, kajti tudi te koristne balastne snovi, ki jih je v obilju v žitih in stročnicah, v sadju in zelenjavi, pripomorejo k zaščiti pred boleznimi. Dolgoročni ugodni vpliv na zdravje je pri tovrstni prehrani znanstveno dokazan; zmanjša se tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, denimo sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih obolenj pa tudi raka. Toda aktualna nacionalna prehranska raziskava, narejena na »vzorcu« 1248 mladostnikov, odraslih pa tudi starostnikov iz vseh slovenskih regij, je pokazala, da kar 90 odstotkov slovenskega prebivalstva zaužije bistveno premalo prehranskih vlaknin.

Kožne bolezni

»Če psoriaza ni ustrezno zdravljena, v organizmu svojo pot skrivaj nemoteno nadaljuje proces drugih obolenj ...«

Bolezen, ki jo poznamo kot luskavico ali psoriazo, je v resnici dokaj pogosta, pravzaprav je ena najpogostejših kožnih bolezni, čeprav število bolnikov z že postavljeno diagnozo tega morda ne potrjuje. Veliko obolelih prve znake te bolezni, ki niso preveč moteči, saj se pojavijo na skritih kotičkih človekovega največjega organa – kože, preprosto prezre, pogosto tudi v prepričanju, da gre za prehodno težavo, ki bo slejkoprej izzvenela. Da ni tako, opozarja prof. dr. Tomaž Lunder, specialist dermatologije z Dermatovenerološke klinike ljubljanskega UKC, ki poudarja, da pri psoriazi, če ta ni ustrezno zdravljena, v organizmu svojo pot skrivaj nemoteno nadaljuje proces drugih obolenj, pri katerih je pravočasno ukrepanje vitalnega pomena.

Kožne bolezni

»Če bi pravočasno prepoznali bolnike z luskavico, pri katerih je ogroženost za pojav psoriatičnega artritisa zelo velika, bi nastanek te kronične vnetne revmatične bolezni verjetno lahko odložili ali celo preprečili«

Luskavica ali psoriaza je ena najpogostejših kožnih bolezni, ki pri večini obolelih poteka v blagi obliki; spremembe na koži so lokalne, majhne, praviloma neopazne in jih je mogoče sanirati z uporabo mazil, krem ali losjonov, ki jih obolelemu predpiše osebni zdravnik. Povsem drugačna pa je zgodba pri težjih oblikah; te so danes sicer dobro obvladljive in ozdravljive, seveda pa mora biti diagnoza postavljena pravočasno. Posledično ukrepanje ter zdravljenje, ki se odvija pod okriljem dermatologa ali revmatologa, mora biti usmerjeno v umiritev bolezenskih znakov ter v preprečitev gradacije drugih težav, ki jih v organizmu lahko sproži nezdravljena luskavica.

Preventiva

Tretjina odraslih živi s hipertenzijo, s spremembo življenjskega sloga pa bi lahko močno zmanjšali tveganje za res hude zaplete – a polovica obolelih sploh ne ve, kakšen je njihov krvni tlak

Povišan krvni tlak prinaša večje tveganje za nastanek obolenj srca, ledvic pa tudi za možgansko kap – ter posledično za nenadno smrt. Da hipertenzija ni redek pojav, potrjujejo podatki, po katerih ima danes visok krvni pritisk približno tretjina odraslih, to stanje pa vse pogosteje odkrivajo tudi pri mladih. Problem je, ker se skoraj polovica obolelih te težave, ki ima lahko hude posledice – srčno-žilne bolezni so namreč še vedno eden od glavnih vzrokov za prezgodnje umiranje prebivalstva –, preprosto ne zaveda. Zato ne velja zanemarjati preventivnih pregledov, ki vključujejo tudi merjenje krvnega tlaka.

Preventiva

Zakaj je vitamin D vitalnega pomena za naše zdravje in kateri so ključni atributi njegovega učinkovanja?

Marsikdaj se zgodi, da človek s starostjo oslabi in sčasoma ne zmore več hoditi; njegovo ali njeno nepokretnost bližnji, nemalokrat tudi po posvetu z lečečim zdravnikom, preprosto pripišejo staranju in se s takšnim stanjem sprijaznijo. Tako se je dogajalo v preteklosti, nič kaj dosti drugače ni danes. A včasih je tako ravnanje popolnoma zgrešeno, kajti razlogi za slabo fizično stanje se pri starejši osebi lahko skrivajo v pomanjkanju vitamina D. Če organizem tega vitamina nima dovolj, se namreč začne razvijati osteomalacija, bolezen mehkih kosti, ki jo nemalokrat spremlja tudi izrazita mišična oslabelost. To pa je mogoče preprečiti – z dodajanjem D vitamina, ki med drugim izboljša tudi odpornost na viruse, bakterije in glive ter (dokazano) zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, medtem ko pri prebolevanju COVID onemogoči razvoj najtežjih zapletov, ki jih povzroča ta bolezen – pa ne le pri starejših ...

Ukrepi

Od februarja 2020 nič več k zdravniku po bolniški list

Med novostmi, o katerih danes odloča skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je tudi uvedba elektronskega bolniškega lista. Zavarovancu potem, ko bo ozdravel, od 1. februarja 2020 dalje ne bo več treba k osebnemu zdravniku, da bi mu ta izdal potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela – razen v primeru, če bo zdravnik ocenil, da je osebni pregled potreben. Po novem potrdila tudi ne bo več treba prinesti delodajalcu, saj bo ta dokument lahko prevzel po elektronski poti.

Sladkorna bolezen

Nove smernice za ublažitev bremena diabetesa: z radikalnim zmanjšanjem uživanja ogljikovih hidratov do bistvenega izboljšanja zdravja

Danes na Zemlji s sladkorno boleznijo živi že 425 milijonov odraslih ljudi. Vsakih pet minut nekdo v tej večstomilijonski množici doživi srčni napad. Vsakih osem sekund zaradi zapletov, povezanih z diabetesom, nekdo umre. Ker je pri diabetesu tveganje za srčni napad dvakrat večje kot pri posameznikih, ki nimajo tega kroničnega obolenja, je bilo nujno sprejetje novih strokovnih smernic za zaščito pred nastankom srčno-žilnih obolenj in z njimi povezanih zapletov pri bolnikih z diabetesom – pa tudi pri osebah, ki imajo povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Za te smernice bi lahko rekli, da so uporabne tudi nasploh, ne le v diabetologiji in kardiologiji. Kakšne spremembe prinašajo?

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen – neizmerno in neizmerjeno breme, ki po nepotrebnem ugaša življenja

Sladkorna bolezen je danes najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen, njeno breme pa je neizmerno in predvsem – še vedno – v veliki meri neizmerjeno. Kar polovica obolelih namreč sploh nima postavljene diagnoze in posledično ne ukrepa, saj se svoje bolezni, ki še ne kaže znakov, ne zaveda. Po drugi strani pa je znan podatek, da je pri diabetiku tipa 2 verjetnost, da bo umrl zaradi možganske ali srčne kapi, kar od 2- do 6-krat večja kot pri nekom, ki te bolezni nima, kajti srčno-žilne bolezni se pri sladkornem bolniku lahko pojavijo tudi 15 let prej, kot pri nekom, ki te bolezni nima.