Bolezni

Bolezni

Bodo pnevmokokne okužbe v prihodnje redkeje ugašale življenja?

Bodo pnevmokokne okužbe v prihodnje redkeje ugašale življenja?

Slovenija je pred sedmimi leti omogočila brezplačno cepljenje najmlajših proti pnevmokoknim okužbam, ki so lahko, če se prebolevanje odvija v težji obliki, tudi usodne; med najbolj ogroženimi so malčki do 2. leta starosti. Zdravniki pa zaščito s cepljenjem zelo priporočajo tudi starejšim od 65 let ter posameznikom s kroničnimi obolenji, ki jih pnevmokokne okužbe ogrožajo bistveno bolj kot zdrave posameznike – cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki jih povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae, je od letos brez plačila na voljo tudi omenjenim skupinam, med katerimi so med najbolj izpostavljenimi morda prav pljučni bolniki.

Pri hudih obolenjih dihal, pa naj bo to KOPB ali pljučni rak, je vitalnega pomena zgodnja postavitev diagnoze

Pri hudih obolenjih dihal, pa naj bo to KOPB ali pljučni rak, je vitalnega pomena zgodnja postavitev diagnoze

Med kroničnimi obolenji dihal je eno izmed najinvazivnejših kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Čeprav se glede na napredek medicine zdi skorajda neverjetno, pa je vendarle res, da je KOPB še vedno slabo prepoznana in zato – ne le pri nas, tudi na globalni ravni – ostaja na seznamu najredkeje (pravočasno) odkritih in zdravljenih obolenj. KOPB sicer ni ozdravljiva, toda z ustrezno terapijo in spremembo načina življenja je mogoče vplivati na napredovanje bolezni, pri kateri zoženje dihalnih poti, ki je krivo za stalno prisoten kašelj in težko sapo, sčasoma povzroči tudi okvaro pljučnih mešičkov; zaradi njihovega propadanja pride do emfizema (prenapihnjenosti pljuč) in drugih resnih zapletov, ki človeku dobesedno jemljejo dih in s tem življenje.

65 odstotkov Slovencev, starejših od 65 let, ima najmanj eno kronično bolezen – najpogostejša je sladkorna bolezen

65 odstotkov Slovencev, starejših od 65 let, ima najmanj eno kronično bolezen – najpogostejša je sladkorna bolezen

Diabetes je eno od obolenj, ki je v sodobni civilizaciji tako razširjeno in predstavlja tolikšno breme, da v povezavi s sladkorno boleznijo že dolgo govorimo o epidemiji. A bolezen ni povezana le s staranjem in dejavniki, na katere posameznik ne more vplivati; nasprotno: pri najpogostejši sladkorni bolezni (tipa 2) je mogoče njen nastanek preprečiti. Seveda pa takšen pristop, ki mora vključevati redno telesno aktivnost, zdravo prehrano, vzdrževanje normalne telesne teže in izogibanje kajenju, zahteva kar nekaj doslednosti pa tudi odrekanja razvadam. Na ta način bo, skupaj s čim zgodnejšim odkrivanjem te bolezni, mogoče spremeniti zemljevid diabetesa, ki je tako na nacionalni kot na globalni ravni vse prej kot spodbuden: sladkorno bolezen ima danes vsak 11. Zemljan, polovica obolelih sploh ne ve, da ima diabetes, dve tretjini sladkornih bolnikov je starih od 20 do 64 let. V Sloveniji ima 65 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, najmanj eno kronično bolezen – najpogostejša je prav sladkorna bolezen. Poveden pa je tudi podatek, da se je samo od leta 2010 do 2019 število posameznikov, ki jemljejo zdravila za znižanje krvnega sladkorja, pri nas povečalo za 25,9 odstotka.

Spodbudna novica za srčne bolnike: vsaditev umetne mitralne zaklopke odslej tudi pri nas manj invazivna, izvedljiva brez zunajtelesnega krvnega obtoka

Spodbudna novica za srčne bolnike: vsaditev umetne mitralne zaklopke odslej tudi pri nas manj invazivna, izvedljiva brez zunajtelesnega krvnega obtoka

Po dve leti trajajočih intenzivnih pripravah na uvedbo transkatetrske implantacije umetne zaklopke (TMVR) na mesto obolele mitralne zaklopke se je zdaj tudi UKC Ljubljana uvrstil v skupino stotih medicinskih centrov na svetu, v katerih so doslej na ta način (o)zdravili že 1100 bolnikov. Prvi tovrstni poseg je bil pri človeku opravljen pred devetimi leti. Pri nas doslej s to metodo zdravljenja pomagali dvema pacientoma – posega sta bila izvedena pred štirinajstimi dnevi in bolnika uspešno okrevata.

Podrobneje o temi Bolezni