V Zdravstvenem domu Ljubljana so v sklopu evropskega projekta Togas začeli z izvajanjem druge faze pilotnega presejalnega testiranja, na katerega vabijo naključno izbrane mlade odrasle, stare od 30 do 34 let. Pri tistih, ki se odzovejo na vabilo, preverijo morebitno okuženost z bakterijo H. pylori, ki je glavni povzročitelj raka na želodcu. Če je okužba potrjena, jo pozdravijo, saj se tako zmanjša tudi možnost, da bi konkretni posameznik dobil razjedo (ulkus) na želodcu in na dvanajstniku ali pa, denimo, vnetje želodčne sluznice (gastritis). Doslej so kri za testiranje na okužbo s H. pylori odvzeli 3100 pacientom; 2700 ni bilo okuženih, pri 230 so okužbo že pozdravili, pri treh so zaradi neuspešnega zdravljenja terapijo ponovili – s spremenjeno shemo zdravljenja, s katero so dosegli ozdravitev.

Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana pojavnost raka želodca pri nas sicer upada; zbolevnost za tem malignim obolenjem predstavlja približno 3-odstotni delež vseh na novo postavljenih onkoloških diagnoz. Vendar breme te bolezni nikakor ni majhno – predvsem zaradi res slabe prognoze, kajti v večini primerov je bolezen odkrita prepozno, kar pomeni, da s sodobnimi načini zdravljenja (kombinacijo kemoterapije in kirurgije) obolelemu ni več mogoče pomagati.

Bolezen se razvija dolgo – tudi zato raka na želodcu najpogosteje odkrijejo pri pacientih po 60. letu starosti. Glede na najaktualnejše podatke registra raka pri nas na letni ravni za rakom želodca v povprečju zboli okoli 450 prebivalcev; v letu 2022 so odkrili 466 novih primerov tega raka, medtem ko je bilo to onkološko obolenje usodno za 288 bolnikov. Med državami EU se Slovenija po številu na novo odkritih primerov raka na želodcu uvršča na 7. mesto.

Na globalni ravni je (vsakoletno) breme raka želodca veliko, skorajda nepredstavljivo: približno 1.000.000 na novo postavljenih diagnoz in približno 770.000 smrti zaradi te bolezni. 

Najcenejši in bolniku najprijaznejši ukrep: preprečevanje raka želodca in drugih z okužbo povezanih obolenj

O raku želodca in možnostih, ki jih prinaša pravočasno odkrivanje te bolezni, so ponovno spregovorili trije strokovnjaki, vpeti v projekt Togas: prim. Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je koordinatorica tega evropskega projekta, prof. dr. Bojan Tepeš, strokovni vodja pilotnih raziskav, ki se odvijajo v sklopu ZD Ljubljana in tamkajšnja družinska zdravnica Tea Stegne Ignjatovič. Predstavili so dosedanji potek raziskovalnega dela, skupaj z rezultati, in izpostavili ključne cilje, ki jih želijo doseči v sklopu pilotnega presejanja, testiranja na okužbo s H. pylori ter zdravljenja odkritih okužb, s čimer se pomembno prispeva k zmanjšanju zbolevnosti za rakom na želodcu. 

Za rakom želodca zboli 3-odstotni delež obolelih, pri katerih so se težave začele z okužbo s Helicobacter pylori. Tudi ali predvsem zato prof. dr. Bojan Tepeš izpostavlja, da bi bilo raka želodca (teoretično) mogoče preprečiti v približno 89-odstotnem deležu, pri čemer ostaja najcenejši in bolniku najprijaznejši ukrep preprečevanje bolezni – s pravočasnim odkritjem okužbe s Helicobacter pylori in takojšnjim začetkom zdravljenja ter ozdravitvijo oziroma odpravo okužbe. 

Vodja pilotne raziskave ob tem pojasni, da so usmerjeni v presejanje in zdravljenje mlajših, pripravljanje osnove in iskanje pravih prijemov za uvedbo presejalnega programa na nacionalni ravni. »Evropski projekt Togas se bo končal aprila 2026 in Slovenija ima trenutno najboljše rezultate,« dodaja prof. Tepeš.

Presejalno testiranje: da bo v prihodnje pet let po diagnozi živelo veliko več kot le tretjina obolelih

Prim. Tatjana Kofol Bric z NIJZ pojasnjuje, da je bil rak želodca v 60. letih prejšnjega stoletja pri nas najpogosteje diagnosticirani rak, medtem ko je danes, kljub zmanjšanju števila novih primerov, četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Trenutno namreč 5-letno preživetje po postavitvi te diagnoze beležijo pri zgolj 30-odstotnem deležu obolelih. Pojavnost tega raka je pogostejša v vzhodnem predelu Slovenije.

V letu 2023 so pri nas zaradi ulkusa (razjede) na želodcu ali dvanajstniku zdravili skoraj 2500 bolnikov – ta bolezen pa je, poleg raka želodca, v največji meri povezana z okužbo s H. pylori. Zato je tudi na tem ožjem področju medicine fokus usmerjen v čim zgodnejše odkritje te okužbe, ki ji mora slediti takojšnje zdravljenje.

V ZD Ljubljana so, kot je ob nedavni predstavitvi rezultatov projekta Togas pojasnila družinska zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, k sodelovanju povabili več kot 10.000 tamkajšnjih naključno izbranih pacientov, starih od 30 do 34 let; ti prejmejo dopis s kodo, prek katere lahko izpolnijo spletni obrazec in se opredelijo za sodelovanje. Več kot 3100 osebam so odvzeli kri za testiranje na okužbo s Helicobacter pylori; 2700 jih je že izvedelo, da niso imeli okužbe, pri 230 so okužbo pozdravili, pri treh je bilo zdravljenje neuspešno, vendar so s ponovnim zdravljenjem po nekoliko drugačni shemi zdravljenje uspešno zaključili.

Kar se tiče terapije – ta je sestavljena iz dveh antibiotikov, zaviralca protonske črpalke in bizmuta, pacient pa jo prejema 14 dni –, so se pri tretjini bolnikov pojavili blagi stranski učinki: slabost, driska, izpuščaj. Njihova pojavnost je pri zdravljenju z antibiotiki tudi sicer dokaj pogosta, zato zdravljenja ni bilo treba prekiniti.

Postopek testiranja na okužbo s Helicobacter pylori sicer poteka tako, da po odvzemu krvi in opravljenem serološkem testiranju tiste posameznike, ki imajo pozitivni rezultat serološkega testa, povabijo na kontrolni dihalni test. S tem testom se potrdi aktivna okužba oziroma prisotnost te bakterije v želodcu. Pri pacientih, pri katerih je aktivna okužba potrjena, izvedejo zdravljenje, uspešnost zdravljenja pa preverijo s kontrolnim dihalnim testom.

Kar 80 odstotkov bolnikov kljub okužbi ne zazna težav

Vsi trije zdravniki spodbujajo vsakogar, ki je prejel vabilo za sodelovanje pri tovrstnem testiranju, naj se odzove na vabilo k testiranju, kajti zgodnje in pravočasno zdravljenje okužbe s H. pylori (ki je sami morda še dolgo ne bi zaznali) pomembno zmanjša tveganje za nastanek gastritisa, za nastanek razjede na želodcu ali na dvanajstniku, za razvoj dispepsije ali anemije. Omenjene bolezni se po okužbi z omenjeno bakterijo razvijejo pri 20-odstotnem deležu obolelih. Nenazadnje pa se zmanjša tudi tveganje za nastanek raka na želodcu; ta se razvije pri 3-odstotnem deležu obolelih, pri katerih je prišlo do okužbe s Helicobacter pylori. 

Presejalni program, ki bo omogočal odkritje raka želodca v zgodnji fazi ali celo njegovo preprečitev, naj bi Slovenija dobila predvidoma v roku dveh let. Kako pomembno je to, med drugim pove raziskovalno-izkustveni podatek (Japonska, Kitajska), da je raka želodca, če je v začetni fazi, mogoče odstraniti skozi usta z gastroskopijo; možnost ponovitve pa se zmanjša za kar 70 odstotkov, če se okužbo z bakterijo H. pylori pozdravi. 

In prav zaradi tega bo presejanje usmerjeno v mlade odrasle; v tej starostni skupini je okuženost z bakterijo H.pylori, kot kažejo rezultati, približno 14-odstotna. Kar 80 odstotkov bolnikov ne zazna težav, njihovo bolezensko stanje dolgo ostaja brez simptomov – med mladimi odraslimi bodo s presejanjem iskali morda prisotno okužbo s Helicobacter pylori, kajti z eradikacijo te okužbe je raka na želodcu mogoče preprečiti.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.