Značka: ZD Ljubljana

Značka: ZD Ljubljana

Organizacija

Ko pacientu ne preostane drugega kot urgenca, je to urgentni alarm za sistem

»Kriza primarne dejavnosti in Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana se preliva na UKC Ljubljana in ogroža izvajanje našega temeljnega poslanstva: izvajanja najkompleksnejših zdravstvenih storitev, ki jih ne izvaja nihče drug v državi. To neposredno ogroža življenja bolnikov, ki jim lahko pomaga le UKC Ljubljana,« je prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, strokovna direktorica ljubljanskega UKC, po zadnji seji tamkajšnjega strokovnega sveta sporočila zdravstvenemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu. Minister je namreč javnosti sporočil, da morata nastali zaplet razplesti obe instituciji, seveda ne na plečih pacientov. Obe ustanovi zagotavljata, da za bolnike je in bo poskrbljeno, opozarjata pa na nujnost sprememb v sistemu, ki morajo biti – kljub temu, da so nujne – skrbno domišljene in usklajene z izvajalci.

Organizacija

Na urgenci ljubljanskega UKC, kjer se čakanje lahko razpotegne tudi na 12 ur, bodo bolniki v prihodnje čakali še dlje – primer, ki potrjuje, kako zelo nujna je reorganizacija zdravstvenega sistema

Problem, na katerega sta danes v imenu ljubljanskega UKC in delovanja tamkajšnjih urgentnih enot oziroma ambulant opozorila vodja Internistične prve pomoči (IPP) dr. Hugon Možina in predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, ima dolgo brado, ki pa se je v zadnjem obdobju tako zapletla, da je preprosto ni več mogoče razvozlati, vsaj ne na ravni izvajalcev. Zataknilo se je predvsem na račun financiranja, zaradi česar je Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana s septembrom spremenil način dela v sklopu splošne nujne medicinske pomoči (SNMP), od koder bodo bolnike z večjo ogroženostjo triažno takoj preusmerili v urgentne ambulante UKC. Tam bodo bolnike z najnujnejšimi stanji obravnavali takoj, medtem ko bodo tisti z manj urgentnimi, a še vedno nujnimi težavami, na strokovno pomoč morali počakati. To čakanje pa se je že doslej lahko razpotegnilo tudi na 12 ur.

Ukrepi

Kako doseči, da se življenje čim prej vrne v normalne tokove?

V času, ko se je človeštvo po 100 letih spet srečalo s pandemijo, ki jo bo mogoče umiriti le s sodelovanjem celotne družbe, s čim doslednejšim udejanjanjem zaščitnih ukrepov, ki preprečujejo prenos novega koronavirusa in zbolevanje ter umiranje zaradi bolezni COVID, je cepljenje eno izmed ključnih obetov. Le tako si namreč – po pridobitvi čim večje splošne imunosti – lahko obetamo čimprejšnjo vrnitev normalnega življenja in saniranje posledic epidemije, ki bodo odmevale še dolgo, na vseh ravneh življenja in delovanja družbe. Poglejmo samo sfero, na kateri temelji razvoj družbe: šole. Kdaj bodo te odprle vrata, da znanje mladih generacij, ta najobčutljivejši lakmusov papir v iskanju boljše prihodnosti, ne bo (p)ostalo nepopravljivo okrnjeno?

Ukrepi

»Z zdravstvom so se predolgo igrali – in posledice so tu,« pravi Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, ustanove, ki je danes prejela državno odlikovanje

Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril, da odlikovanje za uspešno 50-letno delovanje tega največjega zdravstvenega doma v Sloveniji, ki s sedmimi enotami pokriva Ljubljano in okolico pa tudi mnogo širše področje, nima nobene neposredne povezave s stanjem v slovenskem zdravstvu v zadnjih desetih letih. Probleme, ki so izbruhnili v družinski medicini, je Dolšak razčlenil zelo kritično – na rovaš politike oziroma vseh, ki so, tako ali drugače, dolga leta odločali o usodi tega področja –, rekoč: »Z zdravstvom so se predolgo igrali – in posledice so tu.«

Nujna stanja

Preizkusili smo svetovno novost, plod slovenskega znanja, ki bo povečala varnost obravnave, zmanjšala pojavnost usodnih zapletov in pripomogla k učinkovitejšemu reševanju življenj

V simulacijskem centru Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana so predstavili prebojno novost, ki jo sicer preizkušajo in uporabljajo že od lanskega septembra. Gre za izjemen dosežek, edinstven tudi na svetovni ravni, s katerim so področje medicinske simulacije nadgradili v najsodobnejšo, klinično preverjeno izkušnjo. S pomočjo očal za prikazovanje digitalne resničnosti je v sklopu tega projekta oziroma platforme mogoče dobiti poglobljen, verodostojen uvid v nujna stanja, pri katerih je takojšnje pravilno ukrepanje ključnega pomena, saj tako lahko rešimo življenje obolelega in preprečimo številne zaplete.