Omenjeni primer je v resnici eden od mnogih v sistemu, ki ga je treba celovito predrugačiti. Spremembe so se že začele, a te so parcialne – in kot take jih velja razumeti kot najboljši napovednik celovitejše strategije, ki je šele v nastajanju. Kar se tiče ljubljanskega UKC, se je strateški pristop v smislu menjave vodstvenega kadra odvil v treh tednih – po nezaupnici generalnemu direktorju, izrečeni kar v sklopu novinarske konference, se je Jože Golobič, ki se sprva na poziv resornega ministra Danijela Bešiča Loredana ni odzival, vsaj ne javno, odločil za odstop. Vlada je odstop že potrdila in danes so na izredni seji sveta zavoda imenovali vršilca dolžnosti, ki bo začasno prevzel vodenje največjega zdravstvenega kolosa na Slovenskem. Problemi, s katerimi se strokovni kader, skupaj s pacienti, spopada v klinični praksi, pa se v tem času niso nič zmanjšali. Mednje spadajo tudi kratki stiki pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči.
»Verjamemo, da se bo našel način za omilitev situacije na področju urgence po spremembi delovanja nujne medicinske pomoči (NMP) Zdravstvenega doma Ljubljana – v korist vseh bolnikov, ki nas potrebujejo,« je v dopisu resornemu ministru zapisala prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, medtem ko vodstvo ljubljanskega ZD meni, da problema v resnici sploh ni – in da ni nikakršnega razloga, da bi bili bolniki, ki potrebujejo urgentno obravnavo, zaskrbljeni.
UKC Ljubljana: Situacijo na področju urgence je treba omiliti, v dobro bolnikov
Strokovno vodstvo UKC Ljubljana opozarja, da pacienti, ki imajo osebnega zdravnika v ljubljanskem ZD – med njimi so tudi njihovi zaposleni – pogosto ne morejo priti do zdravnika. Posledično ostanejo brez napotnice, »ki bi omogočila učinkovito reševanje zdravstvenega problema brez obremenjevanja osebnega zdravnika. Takrat človeku ne preostane drugega kot urgenca – četudi samo zaradi napotnice, na katero je treba čakati v vrsti. Usmerjeni specialisti UKC Ljubljana smo za mnoge kronične bolnike tudi osebni zdravniki, na podlagi enoletnih napotnic z vsemi pooblastili, za katere nas pozivajo, naj jih podaljšujemo; tudi to obremenjuje našo bolnišnico, vendar za bolnike naredimo vse,« so odgovorili resornemu ministru, ki je vodstvo UKC pozval, naj nemudoma poskrbi za nemoteno zagotavljanje nujne medicinske pomoči. In dodali: »Za posledice krize v primarnem zdravstvu UKC ne more prevzemati odgovornosti.«
Pacienti, ki imajo osebnega zdravnika v ljubljanskem ZD, pogosto ne morejo priti do zdravnika. Takrat človeku ne preostane drugega kot urgenca – četudi samo zaradi napotnice, na katero je treba čakati v vrsti. Usmerjeni specialisti UKC Ljubljana smo za mnoge kronične bolnike tudi osebni zdravniki, na podlagi enoletnih napotnic z vsemi pooblastili, za katere nas pozivajo, naj jih podaljšujemo; tudi to obremenjuje našo bolnišnico, vendar za bolnike naredimo vse.
(strokovno vodstvo UKC Ljubljana v dopisu ministru za zdravje)
ZD Ljubljana: Zaskrbljenost pacientov je odveč
In kakšno je stališče vodstva ZD Ljubljana? Tamkajšnja direktorica prof. dr. Antonija Poplas Susič je v video pogovoru za zdravstveni portal zagotovila, da se za paciente ne spreminja nič, zato je po njenem prepričanju vsaka skrb odveč.
Prof. dr. Tonka Poplas Susič, direktorica ZD Ljubljana:
»Za paciente se ne spremeni prav nič!«
Res je, pacienti so bili obveščeni o spremenjeni organizaciji dela, ki je pravzaprav posledica dolgotrajnejšega dogajanja in tega, da sta s 1. avgustom oba partnerja – UKC Ljubljana in ZD Ljubljana – začela izvajati programe, določene z aneksom k splošnemu dogovoru za leto 2022, ki so tudi podlaga za financiranje.
ZD Ljubljana je o tem generalnega direktorja UKC (ustno) obvestil že junija, v septembru pa smo zaradi izjemnega pomanjkanja kadra prešli na drugačno organizacijo. Izvajanje tolikšnega obsega dela oziroma programa, ki je v domeni UKC, namreč ni bilo več mogoče. Za paciente pa se ne spremeni prav nič!
Triažni protokol je dorečen. Kar se tiče nujnih bolnikov, je nudenje pomoči obveza kogarkoli – torej te paciente še naprej obravnavamo v sklopu SNMP. Izboljšuje pa se proces obravnave hudo bolnih; to je triažna kategorija, ki potrebuje poglobljeno obravnavo. Po novem bodo ti bolniki takoj napoteni v urgentni center kliničnega centra, kjer jih bodo obravnavali in tudi ustrezno usmerili.
Zdi se mi prav, da primarna raven oziroma SNMP ne posega na področja, kjer bolnike usmerjajo v hospitalizacijo, kajti število bolniških postelj UKC poznajo tam zaposleni. Zato je bilo včasih izjemno težko, ko je SNMP ZD Ljubljana prejela obvestilo, češ da ni več prostih postelj in naj bolnikov ne pošiljajo več v UKC. Prav je, da zdaj to urejajo v enotah za bolezni, ki so del urgentnega centra – tam, kjer je zagotovljeno tudi bolnišnično zdravljenje.
Moram reči, da kolegi ene in druge strani izjemno dobro sodelujejo, od začetka reorganizacije do zdaj se delo odvija nemoteno pa tudi pacienti ne izražajo kakršnihkoli strahov ali nejevolje. Če se ta sprememba ne bi 'odvijala' v medijih, pacienti najverjetneje sploh ne bi vedeli, da se je zanje karkoli spremenilo. Če so prej na splošni nujni medicinski pomoči čakali dve uri ali tri in bodo zdaj na internistični prvi pomoči (IPP) čakali nekoliko dlje, je to seštevek čakanja obeh časov, ki se ne more projicirati samo skozi čas čakanja na IPP – ta pa bo zdaj za najtežje primere verjetno res daljši.
V ZD Ljubljana pa se bomo potrudili, da bomo že na triaži s pomočjo zdravnika paciente čim bolje usmerjali in kolegom na IPP zagotavljali tudi kadrovsko pomoč, če bodo to želeli.
Vprašali ste me nekaj, na kar je pred kratkim opozoril starejši gospod, v povezavi z izkušnjo njegove soproge. Dejal je: 'Aha, to je pa tako: ženo sem pripeljal na SNMP, kjer so ugotovili atrijsko fibrilacijo; napotili so jo na IPP, kjer je čakala tri ure – in motnja srčnega ritma je v tem času izzvenela. To se je ponovilo še nekajkrat, tako da je šele po letu ali dveh na obravnavo na IPP prišla pravočasno, nakar so jo lahko ustrezno oskrbeli.'«
(video je bil posnet 5. septembra 2022)
Doc. dr. Marko Jug, novi v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana: »Problema urgence se bomo lotili prednostno«
Na današnji izredni seji sveta zavoda UKC, ki je bila posvečena izbiri začasnega generalnega direktorja, je soglasno podporo dobil kirurg doc. dr. Marko Jug s Kliničnega oddelka za travmatologijo. Kot pravi, se zaveda, da začasno prevzema izjemno odgovorni položaj, a je v zdajšnjem obdobju in v aktualnih razmerah pripravljen pomagati in zagotoviti udejanjanje rešitev v pravi smeri – za dobro ljudi.
V začasno privzeti vodstveni vlogi bo pozornost posvečal predvsem strokovnim vprašanjem in zdravju, pri čemer, kot izrecno poudarja, nikakor ne namerava prednostno slediti finančnim vidikom in vzvodom. »Vsi smo zamenljivi in nadomestljivi, kar pa nikakor ne velja za UKC. Ne domišljam si, da sem idealni kandidat na dolgi rok, kajti želim nadaljevati z delom v klinični praksi. Lahko pa rečem, naj bolnikov v času mojega mandata ne skrbi, kajti ne bomo jih izpostavljali tveganju.« Dr. Jug dobro ve, o čem govori, kajti pri kirurgih velja reklo: če ti spodleti pri načrtovanju, potem načrtuješ, da ti bo spodletelo: »In kaj takega preprosto ne bomo dovolili!«
V UKC Ljubljana, kjer je zaposlen – ne dela nikjer drugje in nima konflikta interesov – je dr. Jug »dobil priložnost, da sem občutil, kaj pomeni življenje, pa tudi to, kaj pomeni izguba življenja. Zato bo v ospredju pacient – kot družba smo dovolj razviti, da pri zdravju ne bomo varčevali. Problema urgence se bomo lotili prednostno, saj ne moremo dovoliti, da bi ljudi izpostavljali nepotrebnim tveganjem.«
Člani sveta zavoda dr. Marku Jugu izražajo spoštovanje, da je premogel toliko poguma, da si je upal stopiti v tako velike čevlje v tako nezavidljivi situaciji, pri čemer se jim zdi neprecenljivo, da bodo na vodstveno mesto dobili nekoga, ki pozna ustroj te ustanove in razume njeno delovanje.
Vedejevstvo dr. Juga je torej tehnična rešitev, ki bo ostala v veljavi le določen čas, do potrditve novega generalnega direktorja; razpis za to mesto bo objavljen 20. septembra, nakar se bodo postopki po prejetju vlog odvrteli dokaj hitro. Jasno je, da UKC potrebuje izkušeno osebnost, ki v srži pozna ustroj zdravstva in ki bo znala usmerjati razvoj te terciarne ustanove ter ji zagotoviti ustrezno perspektivo – vprašanje je le, ali bo med kandidati tudi v resnici nekdo, ki bo temu kos.
Ne domišljam si, da sem idealni kandidat na dolgi rok, kajti želim nadaljevati z delom v klinični praksi. Lahko pa rečem, naj bolnikov v času mojega mandata ne skrbi, kajti ne bomo jih izpostavljali tveganju. Pacient bo v ospredju, kajti kot družba smo dovolj razviti, da pri zdravju ne bomo varčevali. Problema urgence pa se bomo lotili prednostno, saj ne moremo dovoliti, da bi ljudi izpostavljali nepotrebnim tveganjem.
Fotografije UKC Ljubljana in ZD Ljubljana, portret Antonije Poplas Susič in video pogovor: Diana Zajec; fotografija Marka Juga: posnetek zaslona/STA; simbolični fotografiji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
