Značka: ministrstvo za zdravje

Značka: ministrstvo za zdravje

Starejši

Zagovorniki starejših – prezrte anonimne množice, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – z zahtevami po izboljšanju razmer v domovih končno pospešili odziv vlade

Na zadnji javni apel združenja Srebrna nit, ki je prejšnjo nedeljo ponovno zahtevalo konkretne ukrepe za izboljšanje skrbi za varovance v domovih za starejše, se je vlada hitro odzvala. V ponedeljek so iz kabineta predsednika vlade resornima ministroma sporočili, da jima prepuščajo ukrepanje, nakar sta ministra določila datum za srečanje.

Ukrepi

Nihče od zdravnikov, ki so dali odpoved, ni zahteval višje plače – zato včeraj sprejeti aneks številka dve, kot kažejo odzivi, ne bo preprečil skorajšnjega zloma osnovnega zdravstva

»Nihče od zdravnikov iz Zdravstvenega doma Kranj, ki so se odločili za odpoved delovnega razmerja, ni pričakoval ali zahteval višjega plačila. Njihove zahteve so bile jasne, nedvoumne, usmerjene predvsem v ureditev razmer, kar naj bi bodoče zdravnike znova prepričalo v odločanje za specializacijo iz družinske medicine in posledično zapolnilo nedopustne kadrovske vrzeli v tej veji medicine. Vlada z včerajšnjim sprejetjem aneksa številka dve ni naredila nič dobrega, nasprotno – na vladni ravni so zaprli vrata, bistveno zmanjšali možnosti za prihod mladih zdravnikov in tako rekoč onemogočili reševanje problemov, ki se bodo v naslednjih petih letih le še poglabljali,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila Lili Gantar Žura, direktorica kranjskega zdravstvenega doma.

Starejši

Napačno in etično nesprejemljivo bi bilo pomanjkljivosti zdravstva reševati z evtanazijami – nujno je sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi

»Napačno in etično nesprejemljivo bi bilo pomanjkljivosti zdravstva reševati z evtanazijami,« je prepričan doc. dr. Božidar Voljč, predsednik državne komisije za medicinsko etiko. Člani komisije se zavedajo, da se na vseh ravneh zdravstva »zaradi neustreznega zdravljenja, intervencij ali predolgega čakanja marsikatero zdravljenje, poseg ali življenje konča s prezgodnjo smrtjo – in da pomanjkljiva oskrba umirajočih lahko povzroča nepotrebno trpljenje in vsakršne stiske«, vendar v iskanju rešitev po njihovem trdnem prepričanju ni ključnega pomena uzakonitev evtanazije, temveč sprejetje nujno potrebnega zakona o dolgotrajni oskrbi.

Revolt

Splošni zdravnik iz Juršincev je koncesijsko pogodbo odpovedal zaradi preobremenjenosti, ZZZS pa trdi, da je »podpovprečno obremenjen«. Kdo ima prav?

Včeraj smo na zdravstvenem portalu pisali o skrajni potezi, ki jo je potegnil zdravnik splošne medicine iz Juršincev Miro Lasbaher. Zaradi že pregovorne preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine, ki ji, kot pravi, tudi sam ni več kos, pa tudi zato, ker preprosto ne dobi dodatne strokovne pomoči – še enega zdravnika, ki bi bil pripravljen skrbeti za prebivalce na odmaknjenem, ruralnem območju – je občino in plačnika obvestil o odpovedi koncesijske pogodbe. Objavi so sledili zelo raznoliki odzivi; tistim, ki se zavzemajo za ureditev sistema in izboljšanje pogojev za delo zaposlenih v zdravstvu, so se pridružili tudi očitki, češ da argumenti, ki jih navaja Lasbaher, niso resni. Zato smo te podatke preverili.

Revolt

»Delo zdravnikov postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike,« opozarja zdravnik Miro Lasbaher iz Juršincev, ki se je odločil za odpoved koncesijske pogodbe

Miro Lasbaher iz Juršincev, zdravnik splošne medicine, se je zaradi nevzdržnih razmer, ki narekujejo delo v ambulantah družinske medicine, odločil, da vrne koncesijo in s prihodnjim letom odide med zasebnike. Delo zdravnikov namreč po njegovem prepričanju postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike. In zakaj se Lasbaherju z odpovedjo koncesijske pogodbe ne zdi smiselno počakati do sprejetja aneksa številka dve, s katerim naj bi, kot napoveduje minister za zdravje Aleš Šabeder, vsaj nekoliko izboljšali pogoje za delo najbolj obremenjenih timov?

Ukrepi

Sto dni je mimo. Kaj je minister za zdravje Aleš Šabeder naredil doslej in kaj obljublja za naprej?

Sto dni ministrovanja Aleša Šabedra je mimo. Njegova strokovna pot v zdravstvenem menedžmentu ni dolga, po nekaj več kot leto dni trajajočem vodenju Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je po predčasnem odhodu prejšnjega ministra za zdravje Sama Fakina prevzel vodenje tega resorja. Počitka v tem času ni bilo, kajti izzivi, začenši z revoltom zdravnikov družinske medicine, so zahtevali takojšen in neprekinjen angažma. Je bil ta dovolj ažuren in verodostojen? Iskanje rešitev za ureditev najbolj akutnih problemov slovenskega zdravstva, med katerimi zagotovo izstopajo nedopustno dolge in nenehno daljšajoče se čakalne dobe, se je v resnici šele začelo, dela bo še ogromno. Kaj vse se je znašlo na agendi resornega ministra in kakšne so njegove obljube za ureditev razmer v zdravstvu, tudi ali predvsem v dobro pacientov?

Ukrepi

Ko se poslanci sramujejo ...

Zmagali so razum, poštenost in etika, vrline, ki se v najrazličnejših proporcih delovanja politike vse prehitro in vse prepogosto izgubijo neznano kam. Toda danes, na nujni seji odbora za zdravstvo, je bilo jasno videti, da je poslance predvsem – sram. Sramovala se je večina tistih, ki so podpisali predlog novele tobačnega zakona, dokumenta, ki (jim) ga je iz ozadja narekovala tobačna industrija in o katerem so danes odločali. Sramovali pa so se tudi oni drugi, ki se zavedajo, zakaj so člani odbora za zdravstvo – da bi s spodbujanjem učinkovitih zakonodajnih rešitev in smiselnih ukrepov, ki morajo biti napisani v dobro ljudi, po svojih najboljših močeh poskušali slovenstvu omogočiti čim bolj zdravo življenje.

Ukrepi

Novela tobačnega zakona – vzorčni primer »mafijskega zakona«, ki je poslancem odvzel moralno integriteto. Kaj kažejo podatki, ki jih proučuje KPK?

»Gre za mafijski zakon,« so o noveli tobačnega zakona, o katerem bo 1. julija na 13. nujni seji razpravljal parlamentarni odbor za zdravstvo, prepričani v mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija. Člani zveze se, skupaj s koalicijo nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, utemeljeno sprašujejo, kakšen adut se skriva v rokah tobačne industrije, da poslanci, ki so vložili sporni predlog zakonodajnih sprememb, vztrajajo pri svoji potezi – čeprav so bili razkrinkani že pred začetkom zakonodajnega postopka. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je vzela pod drobnogled sumljive okoliščine nastajanja tega protobačnoindustrijskega dokumenta, je ugodila zahtevku za dostop do informacij javnega značaja. In te razkrivajo veliko.

Manipulacije

Tobačna industrija je kriva za najhujšo zlorabo znanosti po obdobju nacizma, zato so predlogi, kakršnega prinaša novela tobačnega zakona, nekaj, kar preprosto ne bi smelo priti skozi zakonodajno sito

Državni zbor bo v kratkem po skrajšanem postopku odločal o spremembah »tobačnega zakona«, po katerih naj bi v Sloveniji uvedbo enotne embalaže, ki ne izpostavlja konkretnih znamk izdelkov, zamaknili za nekaj let. Argumenti za tak predlog, ki ga je podpisalo 38 poslancev – nekateri so do zdaj podpis že umaknili – so zelo prozorni, že ničkolikokrat doslej preigrani v različnih poskusih prikritih lobiranj tobačne industrije. Tudi v Sloveniji.

Ukrepi

Jelka Godec: »Nikoli nismo zahtevali kartotek otrok, ki so jih zdravili v sklopu programa otroške srčne kirurgije«

V povezavi z delovanjem programa otroške srčne kirurgije, v sklopu katerega še vedno niso pojasnili prenekatere podrobnosti iz kalvarije preteklih let, se bosta v četrtek zgodili dve pomembni stvari. Vlada bo odločala o začetku likvidacijskega postopka Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki mu je v poldrugem letu namenila več kot 300.000 evrov, čeprav nikoli ni deloval, parlamentarna preiskovalna komisija pa bo začela s prvimi zaslišanji odgovornih, da bi prišla do dna dogajanju v programu otroške srčne kirurgije oziroma kardiologije, ki je bilo v določenem obdobju, milo rečeno, absolutno nedopustno.