Varnost in kakovost

Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti: kam smo kot družba zašli, če osebni interesi in politične preference zlahka preglasijo glas tistih, ki zdravijo obolele s težavami v duševnem zdravju – odrasle in tudi otroke?

Duševno zdravje zagotovo ni nekaj, s čimer bi se bilo dopustno poigravati ali z njim celo eksperimentirati, kajti pri boleznih, ki zahtevajo usmerjeno obravnavo kliničnega psihologa, pedopsihiatra ali psihiatra, napačni pristop lahko povzroči resno poslabšanje. A zdi se, da predlagani zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki po kratkotrajni »zamrznitvi« znova prihaja na mize poslancev, želi v javnozdravstveni sistem po prižigu zakonodajne zelene luči umestiti prav tovrstne poskuse – z izgovorom, češ da je to področje, ki izven klinične prakse ni regulirano, končno vendarle treba urediti. A zakaj z urejanjem tega področja posegati v medicino, kjer je za strogo regulativo, etiko in celovitost klinične obravnave že poskrbljeno? Kaj takšen pristop, ki želi vrata v javno zdravstvo odpreti praksam, ki z medicino nimajo nič skupnega, pomeni za pacienta, ki si, ko zboli, želi edino to, da ne bi obtičal v predolgih čakalnih vrstah, v katerih se njegovo bolezensko stanje še dodatno slabša? Bo novi zakon, če bo sprejet, pripomogel k skrajšanju čakalnih vrst ali pa bo, nasprotno, odprl manevrirni prostor za prezrtje diagnoz in posledično napačno ukrepanje, ki bo lahko imelo tudi nepopravljive posledice?

Javno naročanje

Trnova pot do najboljših pogojev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) – izvedba reševanja življenj je pri nas po strokovni plati med najboljšimi, organizacijski okviri pa močno šepavi. Do kdaj bo še tako?

Državna revizijska komisija je zavrnila zahtevek za revizijo javnega naročila, v sklopu katerega so na ministrstvu za notranje zadeve izbrali ponudnika dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), in ga označila kot neutemeljenega. Da bi bila revizija smiselna, je ocenil senat komisije za preprečevanje korupcije (KPK); ta je v omenjenem postopku našel nepravilnosti, ki so sprožile sum o domnevno nezakoniti oddaji naročila, ta pa bi lahko pomenila oškodovanje premoženja večje vrednosti. Po drugi strani pa so tako urgentni zdravniki kot reševalci pri izbranem modelu helikopterja opozorili na neoptimalne pogoje za celovito in varno oskrbo pacienta v helikopterju.

Javno naročanje

Državna revizijska komisija ne vidi utemeljenih razlogov za ovržbo odločitve o nakupu helikopterjev za HNMP

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na državno revizijsko komisijo kot zagovornik javnega interesa pred slabima dvema tednoma – isti dan, ko je bil predviden podpis pogodbe z izbranim ponudnikom – vložila zahtevek za revizijo in razveljavitev javnega naročila za nakup dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Po oceni senata KPK namreč v konkretnem primeru »obstaja sum kršitve določb zakona o javnem naročanju, nezakonita oddaja naročila pa bi lahko pomenila oškodovanje premoženja večje vrednosti.« Državna revizijska komisija (DRK) pa je danes predlog KPK zavrnila.

Javno naročanje

Izbor helikopterjev za HNMP: podpis pogodbe odložen, dvomi se vrstijo, zdaj je na potezi državna revizijska komisija

Podpis pogodbe za nakup helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), ki naj bi se po prvotnih napovedih ministrstva za notranje zadeve kljub vsem opozorilom in pomislekom urgentnih zdravnikov in reševalcev zgodil danes, je do nadaljnjega odložen. Razlog: komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v vlogi zagovornika javnih interesov danes vložila zahtevek za revizijo javnega naročila za nakup helikopterjev za HNMP.

Javno naročanje

HNMP in (sporni) nakup dveh namenskih helikopterjev – kaj prinaša burni začetek tedna?

Začetek tedna prinaša dva izključujoča se dogodka. Ministrstvo za notranje zadeve je kljub turbulentnemu dogajanju, povezanemu z javnim naročilom, za ponedeljek napovedalo podpis pogodbe za nakup helikopterjev, namenjenih izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa namerava v vlogi zagovornika javnega interesa vložiti zahtevek za revizijo za razveljavitev taistega postopka javnega naročila, predvidoma prav tako v ponedeljek. Bo ministrstvo počakalo s sklenitvijo pogodbe za izbrani model helikopterjev, pri čemer je bil omenjeni izbor z argumenti izvajalcev nujne medicinske pomoči s helikopterji in v helikopterjih – urgentnih zdravnikov in reševalcev – skorajda vse poletje oporekan kot vse prej kot optimalen, predvsem z vidika varne in učinkovite oskrbe pacientov? Ali pa bo, nasprotno, nakup vsemu in vsem navkljub opravljen?

Nujna stanja

»Ne moremo pristati na to, da ministrstvo za zdravje sprejema diktat policije glede načina organizacije dela HNMP in celo glede načina izvajanja postopkov v helikopterju«

Nizu pomislekov in opozoril na račun domnevnih nepravilnosti pri izboru helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), ki so se v zadnjih mesecih pospešeno nizali predvsem iz strokovno-izkustvenih krogov medicinske in zdravstvene stroke – torej tistih, ki neposredno sodelujejo pri nujnem reševanju posameznikov, ki so utrpeli hudo poškodbo ali akutno bolezen, ko je od hitrosti ukrepanja in optimalnih možnosti za tovrstno ukrepanje odvisno preživetje –, bo v kratkem sledil epilog. Ker pa je v manj kot 24 urah prišlo do dveh pomembnih logističnih preobratov, je vsebinska usmeritev tega epiloga za zdaj še nepredvidljiva.

Rak

Zakaj je odločitev staršev za cepljenje otroka proti HPV, ki preprečuje nastanek šestih različnih rakov, ena izmed pomembnejših dolgoročnih naložb v otrokovo zdravje?

Rak materničnega vratu. Rak ustnega žrela. Rak nožnice. Rak zunanjega ženskega spolovila. Rak penisa. Rak zadnjika. Šest rakov, ki močno obremenijo življenje obolelega, saj ga izpostavijo zahtevnemu zdravljenju in številnim preizkušnjam, ki jim je težko biti kos. Pri nas vsako leto za katerim od naštetih rakov zboli več kot 150 žensk, več kot 40 moških, približno 1600 žensk pa potrebuje zdravljenje predrakavih sprememb, odkritih na materničnem vratu. Po drugi strani pa je teh šest onkoloških obolenj, ki jih povzročijo okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), mogoče tudi preprečiti. Praksa, ki staršem omogoča, da svoje otroke zaščitijo pred takšno težko preizkušnjo, ni nova, a še vedno vse preveč otrok ostaja nezaščitenih – kljub temu, da preprosti zaščitni ukrep, cepljenje proti HPV, dokazano prepreči več kot 90 odstotkov rakov, povezanih z okužbo z omenjenim virusom, pa tudi pojavnost genitalnih bradavic in ponavljajočih se papilomov grla.

Nujna stanja

Helikopterska nujna medicinska pomoč: revolt, revizija in javni protest – za boljši sistem HNMP in za več rešenih življenj

Da so odzivni časi v sklopu sistema helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) pri nas povsem predolgi, stroka opozarja že leta, vendar organiziranost sistema HNMP še naprej ostaja vse prej kot optimalna. Glede na to, kako izvrstno izurjene urgentne zdravnike in reševalce imamo, bi to sistemsko napako morali že zdavnaj odpraviti, saj bi tako lahko rešili več življenj – namesto tega pa celo pri izboljšavah, kakršne naj bi omogočil skorajšnji nakup dveh namenskih helikopterjev, politika preglasi stroko ter prezre osnovne parametre, nepogrešljive za optimalno izvajanje strokovnega dela in zagotovitev vseh varnostnih komponent pri oskrbi ogroženega pacienta v helikopterju. In pri tem je politiki uspelo med seboj spreti stroko, čemur je sledila odločitev o notranjem nadzoru nad postopkom izvedbe javnega naročila za nakup helikopterjev za HNMP. Tehtna opozorila stroke, ki so se nanašala na neoptimalen oziroma neustrezen izbor zračnega plovila, so bila v javnosti označena kot interesno narekovani medklici, na kar sta se odzvali vodstvi sekcije za urgentno medicino in sekcije reševalcev v zdravstvu.

Nujna stanja

»Ko zaradi improvizacije obravnava pacienta ne bo mogla biti optimalna in bo šlo kaj narobe, bosta kriva zdravnik in reševalec, nihče drug ne bo prevzel odgovornosti – ne policija ne politika ...«

Vse kaže, da bo Slovenija – ne glede na pomisleke in opozorila urgentnih zdravnikov in reševalcev, ki argumentirano oporekajo izbiri pri načrtovanem nakupu dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) – dobila dolgo pričakovani zračni plovili, ki pa naj v resnici ne bi omogočali optimalnih pogojev za oskrbo pacienta med izvajanjem nujne medicinske pomoči. Takšen epilog je bil, vsaj na politični ravni, predvidljiv. Povsem nepredvidljiv pa je aktualni odziv nekaterih predstavnikov medicinske stroke – tistih, ki sodelujejo tako pri HNMP kot pri helikopterskem reševanju z gora. Ti so se konec minulega tedna iz nedoumljivih razlogov odločili za verbalni luping in javnosti sporočili, da optimalnost oskrbe pacientov v novih helikopterjih ni več vprašljiva, saj da je oziroma bo lahko celo boljša, kot so pričakovali. Toda mariborska služba HNMP se s kolegi, ki delajo v sklopu HNMP Brnik, ne strinja.

Varnost in kakovost

»Če živimo deset let dlje, to ne sme pomeniti, da deset let več jemljemo terapijo za tri različne kronične bolezni, ampak bi morali podaljšati zdravi del življenja – v to je treba vlagati«

Samohvala odločevalcev, kaj vse da je bilo v zadnjem obdobju doseženo v smislu izboljšanja javnega zdravstva, se zdi dokaj krhka. Spreminjevalci sistemskih okvirov so sicer resda zaverovani v doseženo, toda zdravniki pa tudi ostale profesije, ki (so)delujejo v postopkih zdravljenja, danes v klinični praksi nimajo nič manj težav kot pred nekaj leti – v resnici se nabor sistemsko povzročanih kratkih stikov povečuje, čakalne vrste se še vedno podaljšujejo, prenekateri bolnik pa pride na vrsto šele, ko je njegova bolezen že napredovala. In ti bolniki se ne oglašajo v javnosti. Ne hvalijo odločevalskih dosežkov, ne prerekajo se po družbenih omrežjih in ne obnašajo se, kot da bi po zaslugi virtualnega sprehajanja po spletu imeli v mezincu vso znanost tega sveta; srečni so, če jim po zaslugi predanega tima in optimalnega zdravljenja uspe ohraniti tisto, kar je bilo vedno najbolj neprecenljivo: zdravje. O tem, kakšne so danes možnosti za udejanjanje zdravniškega poslanstva v skrbi za dobro pacienta in kateri so glavni izzivi pa tudi dosežki na poti k nujni posodobitvi sistemskih okvirov, sem se poglobljeno pogovorila z infektologinjo prof. dr. Bojano Beović, predsednico Zdravniške zbornice Slovenije.