Ministrstvo za notranje zadeve je obelodanilo izsledke izredne notranje revizije javnega naročila, ki ni pokazala nobenih nepravilnosti v postopku, ter ponovno napovedalo skorajšnji podpis pogodbe o nakupu helikopterjev – kljub temu, da zračni plovili izbranega ponudnika, kot trdita strokovni sekciji, ki zastopata urgentne zdravnike in reševalce, ne omogočata optimalne izvedbe postopkov nujne pomoči v notranjosti helikopterja. Po drugi strani pa je parlamentarna komisija za nadzor javnih financ na današnji izredni seji, sklicani na temo »Sporno drugo javno naročilo za nabavo helikopterjev za opravljanje HNMP«, omenjeno ministrstvo pozvala k ponovitvi razpisa, računskemu sodišču pa predlagala, naj opravi revizijo spornega oziroma oporekanega javnega naročila za nakup namenskih helikopterjev za HNMP.

Epiloga torej še ni in ga očitno še nekaj časa ne bo, je pa ob aktualnem dogajanju vsekakor zanimiv in poveden vpogled v odločevalske prijeme na tem področju. Ti namreč povsem ustrezajo zdaj že dodobra uveljavljenemu kalupu pospešenega, nikakor pa ne poglobljenega in dolgoročno konstruktivnega reševanja problemov javnega zdravstva, ki na koncu vedno najbolj (o)bremenijo obolele.

Od revizije do revizije

Notranja revizija, v sklopu katere so na ministrstvu za notranje zadeve po izrednem postopku vzeli pod drobnogled javno naročilo za nakup dveh namenskih helikopterjev, ni pokazala nepravilnosti – nasprotno, vse naj bi bilo izvedeno zakonito, transparentno in strokovno neoporečno. 

Kje torej tiči razlog za vse medklice, ki so izbor označili kot neustreznega in neoptimalnega – ne z vidika ministrstva za notranje zadeve oziroma policije, ki pri HNMP sodeluje kot prevoznik, ampak z zornega kota medicine in zdravstvene nege? Stroko v konkretnem primeru predstavljata dve sekciji – sekcija za urgentno medicino, ki deluje v sklopu Slovenskega zdravniškega društva (SZD), in sekcija reševalcev v zdravstvu, ki deluje v okviru zbornice zdravstvene in babiške nege. 

V kontekstu aktualne revizijske presoje, ki jo je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar predstavil poslancem na današnji izredni seji komisije za nadzor javnih financ, naj ne bi bilo treba popraviti oziroma odpraviti nobenih nepravilnosti, saj revizija ni odkrila niti ene. Bo druga revizija, če se bo računsko sodišče odzvalo na poziv komisije za nadzor javnih financ, pokazala drugačno sliko?

Urgentni zdravniki in reševalci ostajajo neomajni

In kaj o postopkih, ki so pripeljali do dolgo pričakovanega nakupa namenskih helikopterjev HNMP, ki pa naj ne bi zagotavljali najboljših možnosti za reševanje ponesrečenih oziroma hudo bolnih, menijo ti, ki za reševanje življenj potrebujejo optimalne pogoje v »bolnišničnem« delu helikopterja?

»Odgovornost prevzemajo odločevalci, ki z ignoriranjem stroke ogrožajo razvoj celotnega sistema«

Na zgornji fotografiji: aktualni javni odziv obeh sekcij na poteze vlade oziroma resornih ministrstev.

»Slovenija si zasluži sodoben, varen in učinkovit sistem helikopterske nujne medicinske pomoči, primerljiv s standardi razvitih evropskih držav. To pa je mogoče doseči le z jasno umeščenostjo HNMP v sistem nujne medicinske pomoči, ki deluje kot javna zdravstvena služba, z ustreznimi helikopterji z bolniškim interierjem, ki omogoča optimalno oskrbo, ter z zagotovitvijo nujne infrastrukture in rešitev, ki omogočajo zagotavljanje čim večje razpoložljivosti za potrebe pacientov.«

»Odgovornosti za morebitne posledice, ki jih bodo občutili tako pacienti kot izvajalci, ne moremo in ne smemo prevzeti. Odgovornost prevzemajo odločevalci, ki z odlašanjem uvedbe predlaganih rešitev in ignoriranjem stroke ogrožajo razvoj celotnega sistema.«

dr. Gregor Prosen, urgentni zdravnik, predsednik sekcije za urgentno medicino

Thomas Germ, reševalec, predsednik sekcije reševalcev v zdravstvu​​​

Povezava na članek

»Škoda je tratiti čas in izgubljati besede o prevečkrat povedanem, kajti prepričati prepričanega je misija nemogoče«

Na današnjo izredno sejo državnozborske komisije za nadzor javnih financ, na kateri so poslanci razpravljali o spornem javnem naročilu in posledični odločitvi za nabavo namenskih helikopterjev za opravljanje HNMP, je bil povabljen tudi reševalec Robert Sabol, ki si že leta na vse pretege prizadeva za ureditev helikopterske nujne medicinske pomoči pri nas tako, da bi ta končno vendarle po logistični in organizacijski plati lahko postala primerljiva z razvitimi in tudi manj razvitimi državami od Slovenije. 

Toda Sabol se je odzval le z dopisom, ne z osebno prisotnostjo, ker je, kot je med drugim zapisal, »škoda tratiti čas in izgubljati besede o prevečkrat povedanem, kajti prepričati prepričanega je misija nemogoče.«

Trdna pa ostajajo dejstva, ki jih niza reševalec Robert Sabol:

• razpis za nakup helikopterjev ne odraža resničnih potreb ter ni prilagojen že od leta 2006 predvidenemu ustroju in načinu izvajanja NMP in HNMP v državi;
• merila za izbor nimajo nič skupnega z izbiro helikopterja, ki naj bi v sistemu HNMP pomenil optimalno oskrbo za pacienta;
• helikopterja v konfiguraciji kabine s prečno postavljenimi nosili ne izpolnjujeta standarda za oskrbo pacienta;
• helikopterja, ki bosta dobavljena, bosta neopremljena, torej do nakupa in namestitve opreme ne bosta omogočala delovanja v sistemu HNMP, nosila pa bosta oznake policije.

Postopek za nakup helikopterjev za HNMP – dobra ali zgrešena predvolilna poteza?

Sabol ocenjuje, da bi bila v konkretnem primeru najboljša dobava 'na ključ', pa čeprav bi se dobavni rok helikopterjev posledično podaljšal za nekaj mesecev – HNMP se pri nas tako ali tako že 20 let ne izvaja pravilno, zato nekoliko daljše vztrajanje pri slabih rešitvah ne bi smelo biti problematično, če bi, po drugi strani, pripeljalo do vzpostavitve organizacijsko ustreznega sistema HNMP in načina dela, na kakršnega bo Slovenija lahko ponosna ne le v domačem, ampak tudi mednarodnem okolju.

»Ne morem(o) pristati na to, da ministrstvo za zdravje sprejema diktat policije glede načina organizacije dela HNMP in celo glede načina izvajanja postopkov v helikopterju. To je popolnoma zgrešeno in, kot to občutim sam, tudi žaljivo. Nakup helikopterjev je sicer dobra predvolilna poteza in res je, da tak helikopter potrebujemo že 30 let, saj z vsakim letom izgubljamo čas in denar v neustreznem prevozniškem okolju – toda helikopter je samo leteče reševalno vozilo. Najprej je treba urediti celoten sistem NMP in znotraj tega tudi HNMP,« poudarja Robert Sabol, edini v tujini šolani reševalec za profil tehničnega člana posadke za helikoptersko reševanje (HEMS TCM), na katerega se je v zadnjem času vsula ploha očitkov, češ da si prizadeva za privatizacijo te službe in da naj bi lobiral za določene proizvajalce helikopterjev.

»Moj namen je vedno bil in vedno je zgolj opozarjanje na pomanjkljivosti v sistemu nujne medicinske pomoči. Vse življenje se trudim, da bi s svojim delom pripomogel k razvoju sistema NMP in HNMP znotraj njega, ki mora postati sodoben, evropsko primerljiv in učinkovit. Ni pomembno, ali je helikopter nemški ali italijanski, biti mora tak, da bo omogočal optimalno oskrbo pacienta glede na postopke, ki so v veljavi v urejenem sistemu nujne medicinske pomoči. Ker pa urejenega sistema NMP nimamo, imamo, seveda, težave tudi pri nakupu helikopterjev – ker ne vemo, kaj potrebujemo, zato v nesrečni stroj tlačimo vse, kar komu pade na misel,« je prepričan Sabol.

Analiza zgrešenih postopkov

In kako Robert Sabol danes odgovarja na retorično vprašanje, ali je oziroma bo načrtovani nakup helikopterjev smotrn in ali je nakup opreme ločeno od helikopterja pametna poteza?

»Ali je pametno graditi hišo od strehe proti temeljem? Ni! In v tem smislu tudi vrstni red urejanja HNMP ni s klicem v etru komercialnega radia sprožiti sosledje dogodkov, ki sami sebe negirajo in imajo kvečjemu negativne posledice, saj izničujejo pozitivne doprinose posameznih delov sistema NMP,« Robert Sabol, s katerim smo se o tej problematiki za Zdravstveniportal.si podrobneje pogovorili že pred tremi leti, ocenjuje v dopisu parlamentarni komisiji, v sklopu katerega je nanizal tudi pravilno sosledje potez, ki po njegovem prepričanj pri urejanju tega področja ne bi sprožale revolta, slabih občutkov in obtožb.

Kako bo torej z epilogom omenjenega sistemskega izziva?

Člani parlamentarne komisije za nadzor javnih financ so vlado pozvali, naj službo helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) organizira v skladu tako z javnimi zavezami in s priporočili stroke kot tudi z evropsko zakonodajo. Ministrstvu za notranje zadeve pa predlagajo ponovitev razpisa in spremembo tehničnih specifikacij tako, da bo mogoče izvesti nakup namenskih helikopterjev za opravljanje HNMP – z ustrezno medicinsko opremo in pripomočki za delo medicinskih ekip.

Simbolične fotografije: iStock; portreta Roberta Sabola in Iztoka Tomazina: Diana Zajec; portret Matevža Privška: osebni arhiv

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.