Značka: poslanci

Značka: poslanci

Reforma

Zakaj bolniki pri nas umirajo v čakalnih vrstah?

Slovenija se je v mednarodnih primerjavah dolgo lahko ponašala s podatkom, da ji je, tako rekoč edini od posttranzicijskih držav, uspelo ohraniti dobro delujoč zdravstveni sistem. Danes pa so nam lahko za zgled države, ki so takrat izrazito zaostajale za nami. Slovenski zdravstveni sistem, v katerem bi do korenitih sprememb moralo priti že davno, a so se vedno znova vse po vrsti porazgubile v kalnih političnih in interesnih, koruptivno obarvanih vodah, je namreč danes v vse prej kot zavidljivem položaju. Primanjkuje zdravnikov, medicinske sestre uhajajo v bolje plačane službe, aparature so v dobršnem delu dotrajane, stavbe zastarele, bolnišnični prostori marsikje povsem neustrezni. Bolniki pa so ujeti v predolgih čakalnih vrstah, v katerih umirajo – dobesedno.

Etika

Odprto pismo poslancu Mihi Kordišu in grožnja s prav(d)nimi postopki zaradi izjave o »zdravnikih mazačih«

Poslanec Miha Kordiš, ki je v tem tednu razdvojil politično različno opredeljene Slovence (kar je še najmanj pomembno), slovensko zdravništvo spravil na okope (kar je logična posledica njegove razprave na odboru za zdravstvo in označevanja dela zdravnikov kot »mazačev«), predvsem pa nazorno pokazal, kako nizko je pri nas padla raven osebne kulture, etike in komunikacije (kar se je potrdilo tudi v nadaljnjih razpravljanjih na družbenih omrežjih), je danes prejel javni odziv odvetnika Domna Gorenška, brata nedavno preminulega ortopedskega kirurga Matevža Gorenška.

Manipulacije

Sramotni izpad poslanca Mihe Kordiša, ki je zdravnike označil za mazače, so ostro obsodili prof. dr. Marko Noč, dr. Erik Brecelj, Krištof Zevnik in drugi zdravniki iz skupne zdravstvo.si

»Zdravnice in zdravniki smo vestni in odgovorni pri opravljanju svojega dela – ne glede na to, kje in kako svoje delo opravljamo. Svoje bolnike zdravimo enako, ne glede na njihovo politično opredelitev ali katerokoli drugo osebno okoliščino,« so v sinočnjem odzivu na sramotni izpad poslanca Levice Mihe Kordiša zapisali zdravniki Erik Brecelj, Marko Noč, Krištof Zevnik, Gorazd Kalan, Matej Beltram, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Samo Vesel, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Simon Podnar in Andrej Vranič, ki si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadevajo za ključne izboljšave v slovenskem zdravstvu. Kordiš je v sklopu obravnave petega protikoronskega paketa namreč zdravnice in zdravnike, ki ne delajo v sklopu javnega zdravstva, označil za mazače; omenjena dvanajsterica zdravnikov izjavo ostro obsoja ter pričakuje in zahteva ukrepanje.

Ukrepi

»Če naših opozoril ne boste vzeli resno, morda epidemija COVID-19 v prihajajoči jeseni in zimi ne bo vaša edina skrb!« ministru za zdravje Tomažu Gantarju sporočajo sindikati

Zaposlenim v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki v aktualnih epidemioloških razmerah delajo na najbolj izpostavljenih področjih – jemljejo brise, skrbijo za okužene, delajo v enotah intenzivne terapije, na urgenci, v laboratorijih, lekarnah ... – in ki, »ne glede na situacijo, sprejmejo vse in vsakogar«, je prekipelo. V današnjem javnem pozivu za enakopravno obravnavo, vzpostavitev socialnega dialoga in ohranitev javnega zdravstva so ministru za zdravje Tomažu Gantarju sporočili, naj sanira svoj odnos do vseh zaposlenih v zdravstvu, ne le do ene poklicne skupine, kajti v nasprotnem primeru obstaja precejšnja verjetnost za nastanek spontane stavke. Jasno je, da bi bile v danih razmerah posledice uničujoče: prišlo bi do popolnega kolapsa zdravstvenega sistema. In kaj je sprožilo tako odločen revolt, za zdaj v pisni obliki?

Ukrepi

»Prav tisti, ki širijo ideološke laži o javnem zdravstvu, že desetletja molčijo o prelivanju javnega denarja v zasebne žepe pri dobavah medicinske opreme in zdravil«

Dvanajsterica slovenskih zdravnikov, ki so se pred nekaj manj kot letom dni javno izpostavili in začeli na anomalije v zdravstvu opozarjati še dosledneje kot prej, ko so to delali posamično, si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadeva za korenito prevetritev zdravstvenega sistema. Naše zdravstvo namreč, kot poudarjajo, »ni javno, ampak državno zdravstvo, ki ga obvladujejo koruptivne dobaviteljske mreže.« Zato so Marko Noč, Erik Brecelj, Gorazd Kalan, Krištof Zevnik in drugi člani omenjene skupine oporečnikov v tokratnem apelu pozvali k urgentni odpravi obstoječega sistema. Zakaj? Odgovor je kratek in jasen: »Zato, ker je zdravstvo pri nas nedostopno in neučinkovito ter prežeto s korupcijo.«

Ukrepi

Po javnem tehtanju očitkov o seznamih odpisanih v domovih za starejše je jasno: za takimi obtožbami tiči marsikaj, ki pa nima prav nič skupnega z etiko in resnico

»Vsi, ki zdaj v javnosti zganjajo tak halo in stroki očitajo nestrokovno in neetično ravnanje v domovih za starejše med epidemijo, bi se morali sprehoditi skozi tak oddelek v domu. Dr. Dušan Keber je bil, denimo, pri nas med prvimi, ki so se javno zavzeli za uvedbo evtanazije, zdaj pa zagovarja nekaj povsem nasprotnega – zdi se, da za tem tiči zgolj želja po nasprotovanju, ki nima nič skupnega z etiko. In to res ni dobro,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril prof. dr. Matjaž Zwitter, starosta slovenske medicine in tako rekoč poosebljenje medicinske etike.

Ukrepi

Domnevni »seznami smrti« in izgubljena etika

Danes bo aktualna politika verbalno zarezala v srž problemov, povezanih s strokovno oskrbo varovancev v domovih za starejše v času epidemije. Poslanci, člani dveh parlamentarnih odborov – za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide –, bodo na skupni nujni seji, sklicani zaradi »nepotrebnih smrti ter diskriminatorne in nezakonite obravnave starostnikov v domovih starejših občanov«, iskali odgovore na dogajanje v času epidemije. To je trenutno prežeto s številnimi obtoževanji, sumi in natolcevanji, z iskanjem najustreznejših priložnosti za knockoute na političnem oziroma interesnem podiju – z vsem mogočim, le z mislijo na dobro oskrbovancev v domovih ne. Tako se zdi. In tako je tudi v resnici.

Ukrepi

V 11 domov za starejše zaradi dvoma v ustreznost zdravstvene oskrbe prihaja izredni strokovni nadzor

Ministrstvo za zdravje se je odzvalo na zaskrbljenost in ogorčenost, ki so ju v javnosti sprožili očitki glede ukrepanja v nekaterih domovih za starejše v času epidemije COVID-19; ponekod so se namreč na navodila glede priprave rezimejev zdravstvenega stanja varovancev odzvali tako, da so vnaprej določili, katere od oskrbovancev bodo, če se okužijo z novim koronavirusom, poslali na zdravljenje v bolnišnico, katere pa ne. Ker gre, če te navedbe držijo, za strokovno in etično nedopustno ravnanje, je takšno dogajanje nemogoče prezreti ali ga omiliti s pavšalnimi pojasnili, zato je nadzor v konkretnem primeru smiseln – in tako je minister za zdravje vendarle zahteval takojšnjo izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem v 11 ustanovah.

Ukrepi

»Čim glasneje zahtevajte svoje pravice!« svetuje Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje

Dobrih 14 mesecev je minilo, odkar je Samo Fakin predčasno odstopil z mesta ministra za zdravje. Če se to ne bi zgodilo, bi (po njegovih napovedih) do letošnjega septembra čakalne vrste v našem zdravstvu povsem odpravili – v resnici pa so se te še dodatno podaljšale, v zadnjem času tudi na račun spremenjenega načina dela zaradi ukrepov, namenjenih obvladovanju epidemije novega koronavirusa. In to nikakor ni edini problem, s katerim se danes spopadajo tako zdravstvo kot politika in pravzaprav tudi vse slovenstvo.

Ukrepi

Sosežig odpadkov: sklepi poslancev medli, minister za okolje neprepričljiv, iskanje možnosti za boljše življenje prebivalcev srednje Soške doline pa se v tej tragični onesnaževalski zgodbi nadaljuje še odločneje

Sedem ur je trajala včerajšnja seja, na kateri so se poslanci, člani dveh matičnih odborov – za zdravstvo ter za infrastrukturo, okolje in prostor –, do poznih večernih ur seznanjali z nedopustnimi razmerami, ki vplivajo na življenje prebivalcev srednje Soške doline. Ti so že dolgo zaznamovani z azbestno dediščino, ki je na tem delu Slovenije pustila 100-krat močnejši odtis kot na ostalih. Zgodba nekdaj lepe, danes pa tako zelo onesnažene doline, ki ima rdečo nit v preštevanju obolelih za rakom in umrlih, pa je začela v zadnjem času dobivati epilog s sežigom in sosežigom odpadkov, v pretežni meri uvoženih iz tujine, ki ga Salonit Anhovo želi v prihodnje še povečati. Ne le domačini, tudi zdravniki, ki se jim takšen odnos do pomembnega dela slovenstva zdi nedopusten, neetičen in povsem nevzdržen, so se odločili spremeniti tok te zgodbe. O tem je včeraj tekla beseda.