Zakaj so odkritja, ki omogočajo zgodnje odkrivanje in zdravljenje okužb s hepatitisom C, tako pomembna, da so letos Nobelovo nagrado za medicino prinesla kar trem znanstvenikom s tega področja?

Zdravljenje hepatitisa C spada med najbolj uspešna protivirusna zdravljenja v zgodovini medicine, zato se upravičeno vrstijo ovacije, ker so letošnjo Nobelovo nagrado za medicino prejeli trije znanstveniki, zaslužni za ključna odkritja, ki danes omogočajo uspešno zdravljenje okužbe z virusom hepatitisa C – in tudi ozdravitev, če je le okužba pravočasno odkrita. Prejemniki Nobelove nagrade so Američana Harvey J. Alter in Charles M. Rice ter Britanec Michael Houghton.

Zakaj je pristop slovenskih raziskovalcev v iskanju cepiva proti COVID-19 inovativen na svetovni ravni in ali bo država znala ta potencial vrednotiti?

Tudi slovenski znanstveniki so se angažirano vključili v iskanje cepiva za zaščito pred okužbami s koronavirusom SARS-Cov-2. Vodja raziskovalne ekipe Kemijskega inštituta prof. dr. Roman Jerala je ob predstavitvi rezultatov razvoja in predkliničnega testiranja cepiva proti COVID-19, za kar je inštitut porabil 10.000- do 100.000-krat manj denarja, kot so za tovrstne raziskave namenili v ZDA, na Kitajskem ali v Rusiji, poudaril, da so kot znanstveniki preprosto morali prispevati drobec h globalnim prizadevanjem, da bi svet čim hitreje rešili ene izmed največjih medicinskih katastrof v zadnjih 100 letih, ki bo do konca leta ugasnila že več kot 1.000.000 življenj.

Nobelova nagrada za medicino v roke imunologov. In kako je z imunoterapijo pri nas?

Nobelova nagrada za medicino gre letos v roke dveh specialistov imunologije, kot priznanje za izjemno pomembna odkritja na področju imunoterapije, ki je sicer v klinični uporabi že nekaj let in prinaša novo ero zdravljenja rakavih obolenj. Američan dr. James P. Allison in Japonec dr. Tasuku Honjo bosta nagrado (9.000.000 švedskih kron) prejela decembra, na slovesnosti ob jubileju Nobelove smrti.