Kljub temu, da se pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni povečuje, Slovenci tveganj, ki dokazano narekujejo večjo obolevnost, na splošno niso pripravljeni zmanjšati. Konkreten primer je prehrana, v kateri je še vedno bistveno preveč (belega) sladkorja, nasičenih maščob in soli, po drugi strani pa premalo sveže zelenjave in sadja ter polnovrednih žit, s katerimi bi zadostili potrebam po vitaminih, mineralih in vlakninah.

V Sloveniji je prišlo do res pomembne prelomnice v skrbi za zdravje prebivalstva, v prizadevanjih za izboljšanje sestave prehranskih izdelkov, ki so doslej v sebi skrivali zdravju zelo škodljive količine transmaščob. Od danes dalje – simbolično se je to zgodilo prav na svetovni dan zdravja – je namreč pri nas prepovedana prodaja živil z več kot dvema gramoma transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe.

Skrb za zdravje, tudi z vidika izbora čim bolj zdrave hrane in prehranskih izdelkov, je vedno bolj aktualna. Res pa je, da je v tako rekoč nepreglednem naboru živil, ki so na voljo na tržišču, izbira včasih vse prej kot preprosta. Pri tem, jasno, ne gre za sveže sadje ali zelenjavo, za polnozrnata živila, ki jih velja uporabljati namesto tistih, ki so narejena iz bele moke, za čim zmernejšo uporabo soli, ali za trsni, kosov ali brezov sladkor, ki naj bi iz rabe čim bolj pospešeno izrinili belega, ampak za predpakirana in pakirana, že pripravljena živila. Ta v sebi skrivajo veliko več, kot o njih izvemo, če preletimo prednjo stran embalaže, medtem ko za drugo stran, kjer so v precej neuporabni, mikroskopski velikosti sicer zapisani natančni podatki o sestavinah in hranilni vrednosti živila, v tempu, ki nam ga ob današnjem načinu življenja kronično primanjkuje, preprosto zmanjka časa. Toda odslej je na voljo pripomoček, s katerim lahko v sekundi izvemo, ali je določeni izdelek v resnici prijazen našemu zdravju ali ne.