Češnje niso le izjemno okusne, v njih se skrivajo številni zdravju prijazni atributi

Češnje niso le izjemno okusne, v njih se skrivajo številni zdravju prijazni atributi

Češnje bodo še kar nekaj časa razveseljevale ljubitelje sadja, kajti to priljubljeno sadje je, če ni spodbujeno s kemijo, na krožnikih predvsem v maju in juniju. Takrat, ko češnje najbolj bogato obrodijo – in letos je taka letina. Da sta sadje in zelenjava zdrava in v sebi skrivata moč, ki premaga prenekatero bolezen, je znano. In kakšni točno so zdravju prijazni atributi češenj?

Češnje niso le izjemno okusne, v njih se skrivajo številni zdravju prijazni atributi
Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši ...

Po podatkih Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) uživanje češenj lahko zmanjša tveganje za nastanek kroničnih vnetnih bolezni: diabetesa, srčno-žilnih obolenj, raka in artritisa. Pri sklicevanju na izsledke številnih raziskovalnih študij obe instituciji izpostavljata vsebnost bioaktivnih komponent v češnjah, ki se jih pogosto povezuje z ugodnim vplivom na zdravje. Nizajo se tudi novi dokazi, ki uživanje češenj povezujejo tako z boljšim spancem kot z izboljšanjem kognitivnih funkcij in z manjšo pojavnostjo bolečin po intenzivnih telesnih aktivnostih.

Češnje niso le izjemno priljubljeno, ampak s prehranskega vidika tudi bogato živilo. Najbolj priporočljivo je uživanje celih sadežev; pri pripravi sicer zelo priljubljenih in tudi zdravih sadno-zelenjavnih napitkov ne velja pozabiti, da ožemanje ali miksanje sadja sprosti naravno prisotne sladkorje, ki se v telesu absorbirajo bistveno hitreje, ko če bi sadež pojedli.

Hranilna sestava je odvisna od vrste češenj; za vse vrste češenj je značilno, da vsebujejo precej mikrohranil. Prehranske vlaknine, skupaj z drugimi makrohranili, pa so v češnjah zastopane v manjših količinah; do 90 odstotkov mase češnje namreč predstavlja voda, večino energijske vrednosti pa ogljikovi hidrati, predvsem glukoza, v manjši količini tudi fruktoza. 

Zdrav(iln)e snovi, ki se skrivajo v češnjah ...

Čeprav 72 odstotkov celotne energijske vrednosti češenj predstavljajo sladkorji, pa z zobanjem češenj zaužijemo veliko vitamina C in folata pa tudi bakra, kroma in kalija.

Češnji

C vitamin je ključnega pomena pri tvorbi kolagena, nujnega za dobro delovanje imunskega sistema, za presnovo (absorpcija železa) ter normalno stanje in delovanje žilja, hrustanca, kože, zob, dlesni ...

Zanimivo je, da je med pomembnimi viri vitamina C (citrusi, jagodičje, paprika) tudi krompir.

Češnji

Folat, ki ga najdemo v stročnicah in drugi zelenjavi, v krompirju, jajcih, nekaterih vrstah sira, v mleku in mlečnih izdelkih, v polnozrnatem kruhu in pomarančah, je pomemben v procesih v telesu, ki skrbijo za dobro delovanje imunskega sistema, za delitev celic, sintezo aminokislin, za preprečevanje anemije ...

Pri nosečnicah je priporočljivo dodatno uživanje folne kisline, saj ta preprečuje nastajanje okvar pri razvoju zarodka.

Češnji

Baker, ki spada med najpomembnejše mikroelemente, je ključnega pomena za rast, za krepitev imunskega sistema in za dobro delovanje živčnega sistema.

Dobimo ga z uživanjem oreščkov, semen in suhega sadja, žit, avokada, krompirja, gob in morskih sadežev. 

Češnji

Krom je mikroelement, ki vpliva na izločanje inzulina in s tem na metabolizem maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov – in tako pripomore k vzdrževanju normalne ravni glukoze v krvi. Zato morajo na zadosten vnos kroma v prehrano paziti predvsem sladkorni bolniki; posledično se manjša koncentracija inzulina v krvi in izboljša glukozna toleranca.

In še pomembna zanimivost: v prehrani govorimo o kromu v trivalentni obliki, v industriji pa je krom prisoten v šestvalentni obliki, ki je toksična in kancerogena.

Češnji

Kalij je pomemben za zdravje srca, živčevja in mišic, za vzdrževanje ravnotežja med kislinami, elektroliti in tekočinami, za pravilno delovanje celic. Z vzdrževanjem ustreznega razmerja med kalijem in natrijem (ki ga zaradi pretiranega soljenja zaužijemo bistveno preveč) je mogoče zmanjšati tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj.

Bogati viri kalija so oreščki in suho sadje, avokado, fižol, špinača, sladki krompir, kakav.

... in snovi, ki v organizmu zavirajo oksidacijske procese

Češnje poleg makro- in mikrohranil vsebujejo tudi druge rastlinske komponente – antioksidante (predvsem antocianine). Najpogostejša oblika antioksidantov so polifenoli, med najbolj poznanimi polifenoli pa so antocianiniVitamin A je v živilih rastlinskega izvora prisoten v obliki karotenoidov. Med močne antioksidante pa spada tudi kvercetin.

Češnji

Antioksidanti so snovi, ki v organizmu zavirajo oksidacijske procese, v katerih (kot stranski proizvod) nastajajo prosti radikali – ti v telesu sprožajo neželene kemijske reakcije in na ta način poškodujejo celice, kar pospeši bodisi staranje organizma bodisi nastanek bolezni (vnetna obolenja, infarkt, rak, diabetes). Kot antioksidanta, ki onemogočata delovanje prostih radikalov, v telesu delujeta dva vitamina, C in E, pa tudi karoteni, ki jih organizem sam pretvori v A vitamin.

Študije potrjujejo, da redno uživanje antioksidantov zmanjšuje možnosti za oksidativne poškodbe celic in tako prepreči nastanek prenekatere bolezni.

Češnji

Polifenoli, delujejo zaščitno na možgane, so najpogostejša oblika antioksidantov in v resnici se pogosto znajdejo na našem krožniku, v skodelici, celo v kozarcu – v velikih količinah se namreč skrivajo v zelenjavi in sadju, v olivah in olivnem olju, oreščkih in začimbah, kavi, zelenem in črnem čaju, v čokoladi in rdečem vinu.

Številne študije so potrdile pozitivni vpliv polifenolov v prizadevanjih za preprečitev nastanka osteoporoze, raka ter bolezni srca in žilja, medtem ko v novejših raziskavah izpostavljajo njihov varovalni učinek pred nastankom različnih obolenj (sladkorna bolezen in nevrodegenerativne bolezni, na primer alzheimerjeva bolezen).

Češnji

Antocianini so med najbolj poznanimi polifenoli; najdemo jih v rdečem zelju, sicer pa jih najpogosteje zaužijemo med zobanjem češenj, borovnic, malin, robid  in črnega ribeza.

Češnji

A vitamin – v obliki retinola ga najdemo v živilih živalskega izvora, medtem ko je v živilih rastlinskega izvora prisoten v obliki karotenoidov – pripomore h krepitvi imunskega sistema, je ključnega pomena za normalno rast, njegova vloga pa je pomembna tudi za dobro delovanje vida, kože in sluznic ter za presnovo železa.

Med najpomembnejšimi viri A vitamina so ribe, jajca, mleko, medtem ko ga v obliki provitaminov A oziroma karotenoidov najdemo v oranžni in temno zeleni zelenjavi ter v nekaterih vrstah sadja.

Češnji

Kvercetin okrepi imunski sistem in organizmu pomaga v boju proti virusnim in drugim okužbam. Spada med flavonoide, ki veljajo za močne antioksidante. Je derivat rutina; oba antioksidanta, ki ugodno vplivata na zdravje, najdemo, denimo, v ajdi, čebuli, paradižniku, v jabolkih, grenivkah, limonah, pomarančah, borovnicah, robidah – in, seveda, tudi v češnjah.

Zdrav(iln)e snovi

Antioksidanti

 

Fotografiji: Diana Zajec; ilustracija: iStock

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
dobro je vedeti dobro počutje prehrana skrb za zdravje za zdrav dih zdrava izbira zdrava prehrana zdravje zdravo z naravo zdravo življenje zdravstvo

Značka

Češnje

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona