Značka: skrb za zdravje

Značka: skrb za zdravje

Skrb za čisto okolje

V Lazah, ekološki bombi gorenjske prestolnice, je požar v livarni aluminija še dodatno ogrozil prebivalce, ki že sicer pospešeno zbolevajo za rakom, boleznimi dihal in parkinsonovo boleznijo. Bodo odgovorni končno ukrepali?

V industrijski coni Laze, ekološki bombi v Stražišču pri Kranju, je v teh dneh znova zagorelo. Do temeljev je pogorelo skladišče livarne aluminija Blisk. Aluminij je eksplozivna snov – in sogovornik Marko Špolad, okoljski aktivist in naravovarstvenik, član Civilne iniciative za zeleno Stražišče ter član upravnega odbora mednarodne organizacije za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG), sicer profesor matematike na škofjeloški gimnaziji, je prepričan, da ni veliko manjkalo, da na območju, kjer sva se pogovarjala o kalvariji tu stanujoče peščice še živečih nemih prič uničevanja tega lepega območja Slovenije, danes ne bi bilo ničesar več. Le lučaj proč od pogorišča so namreč ogromne plinske jeklenke – teh ogenj, ki se je razširil po eksploziji, po zaslugi hitre odzivnosti domačinov in gasilcev, ki so se nemudoma odzvali na klic na pomoč, k sreči ni zajel.

Zobozdravstvo

Skrb za ustno zdravje na resni preizkušnji: petina otrok si zobe očisti največ enkrat na dan, enako velja za 30 odstotkov odraslih

O skrbi za ustno zdravje, ki močno vpliva ne le na splošno počutje, ampak tudi na pojavnost ali na odsotnost številnih obolenj, v Sloveniji ni mogoče govoriti v superlativih. Če sklepamo po najaktualnejši raziskavi, objavljeni v sklopu letošnjega svetovnega dneva ustnega zdravja, je tovrstna higiena pri nas precej slaba. Le 70 odstotkov odraslih (81 odstotkov žensk in 60 odstotkov moških), starih od 18 do 74 let, si zobe čisti redno, torej najmanj dvakrat na dan. Kar petina otrok in mladostnikov v starosti od 6 do 17 let si zobe očisti največ enkrat na dan oziroma sploh ne vsak dan.

Preventiva

Takojšnja prepoznava simptomov zajčje mrzlice oziroma tularemije, ki se je letos razširila v severno-primorski regiji, je življenjsko pomembna

V letu, zaznamovanem z mišjo mrzlico in občasnim obilnim deževjem, so nastali idealni pogoji za pri nas doslej največje širjenje enega od najbolj kužnih mikroorganizmov – bakterije Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo oziroma zajčjo mrzlico. To ponekod imenujejo tudi zajčja vročica. Samo v severno-primorski regiji, kjer v zadnjih treh desetletjih niso zabeležili niti enega primera te bolezni, je bilo v minulih dveh mesecih evidentiranih 27 primerov tovrstne okužbe pri ljudeh (za primerjavo: v Sloveniji je od leta 1990 do 2020 za tularemijo zbolelo 42 ljudi). Kako prepoznati znake omenjene akutne vročinske bolezni, kako pravočasno in pravilno ukrepati, da bi preprečili okužbo, ki se z živali lahko prenese na človeka (zoonoza), medtem ko nevarnosti za prenos s človeka na človeka ni?

Zdrava izbira

Aplikacijo 'Veš, kaj ješ?' in njeno nadgradnjo 'Veš, kaj piješ?' uporablja že več kot 150.000 Slovencev, saj jim ta na preprost način omogoča bistveno kakovostnejšo izbiro živil

Poznate aplikacijo 'Veš, kaj ješ?'?, ste morda med več kot 150.000 Slovenci, ki so si ta uporabni pripomoček že namestili na pametni telefon in jo s pridom uporabljate? Ste se seznanili tudi z njeno nadgradnjo 'Veš, kaj piješ?', katere nastanek so spodbudili prav uporabniki aplikacije? Aktualna nadgradnja zagotavlja tudi informacije o hranilni oziroma energijski vrednosti alkoholnih pijač – podatke, ki na embalaži izdelkov praviloma niso navedeni, saj je po naši zakonodaji obvezna le navedba o vsebovanem deležu alkohola. Zanimalo nas je, kako se je v praksi »prijela« junijska nadgradnja interaktivnega pripomočka za vsakdanjo uporabo, ki so ga pripravili strokovnjaki Inštituta za nutricionistiko, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Instituta Jožef Stefan (IJS) v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), ki omogoča preverjanje energijske vrednosti za več kot 2700 alkoholnih pijač.

Kajenje

Zakaj opustiti kajenje? Razlogov je veliko, odločitev je ena sama ...

Zakaj opustiti kajenje? Razlogov je veliko in to zelo tehtnih, odločitev pa je ena sama, povsem osebna. Včasih jo spodbudi diagnoza, ki jo je zakrivilo dolgoletno vdihovanje tobačnega dima in strupenih snovi. Z njimi je danes »oplemeniten« tobak – iz zelo banalnega in spornega razloga: da kadilca zasvoji, saj tobačna industrija tako pridobi uporabnika, ki ji prinaša dobiček, dokler živi; ko kadilec umre, ga industrija zamenja z novim, čim mlajšim potrošnikom. Zato so v zadnjem času glavne marketinške kampanje tobačne industrije usmerjene v mlade. In zaradi tega medicinska stroka, ki pozna zakulisje tega dogajanja, predvsem pa njegove posledice, ne preneha z ozaveščanjem o tem, da si človek, ki se oziroma ko se odpove cigareti, lahko dobesedno reši življenje in se izogne kalvariji, ki bi jo prinesla katera od bolezni, povzročenih s kajenjem, med katerimi je rak pljuč še vedno na prvem mestu.

Preventiva

Tretjina odraslih živi s hipertenzijo, s spremembo življenjskega sloga pa bi lahko močno zmanjšali tveganje za res hude zaplete – a polovica obolelih sploh ne ve, kakšen je njihov krvni tlak

Povišan krvni tlak prinaša večje tveganje za nastanek obolenj srca, ledvic pa tudi za možgansko kap – ter posledično za nenadno smrt. Da hipertenzija ni redek pojav, potrjujejo podatki, po katerih ima danes visok krvni pritisk približno tretjina odraslih, to stanje pa vse pogosteje odkrivajo tudi pri mladih. Problem je, ker se skoraj polovica obolelih te težave, ki ima lahko hude posledice – srčno-žilne bolezni so namreč še vedno eden od glavnih vzrokov za prezgodnje umiranje prebivalstva –, preprosto ne zaveda. Zato ne velja zanemarjati preventivnih pregledov, ki vključujejo tudi merjenje krvnega tlaka.

Rak

Bo Slovenija prva, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu?

V Sloveniji je bila pojavnost raka materničnega vratu izjemno visoka, uspešnost zdravljenja pa vse prej kot zavidljiva, saj je bila diagnoza v večini primerov postavljena pozno, ko je rak že napredoval. Danes je, tudi po zaslugi novih dosežkov medicine, predvsem pa na račun presejalnega programa Zora, v sklopu katerega (pred)rakave spremembe na materničnem vratu pri nas odkrivamo res zgodaj, ko je razvoj bolezni mogoče preprečiti oziroma ko je bolezen še dobro ozdravljiva. Če je bilo pred šestimi desetletji breme raka materničnega vratu na Slovenskem tolikšno, kot je danes v Afriki, aktualni podatki kažejo, da smo zdaj na tem področju že med najboljšimi.

Zdrava izbira

Češnje niso le izjemno okusne, v njih se skrivajo številni zdravju prijazni atributi

Češnje bodo še kar nekaj časa razveseljevale ljubitelje sadja, kajti to priljubljeno sadje je, če ni spodbujeno s kemijo, na krožnikih predvsem v maju in juniju. Takrat, ko češnje najbolj bogato obrodijo – in letos je taka letina. Da sta sadje in zelenjava zdrava in v sebi skrivata moč, ki premaga prenekatero bolezen, je znano. In kakšni točno so zdravju prijazni atributi češenj?

Ukrepi

Občinska cenzura in zloraba lokalne oblasti med epidemijo »utišali« javne pozive za zaščito zdravja domačinov Kanala ob Soči, zlasti azbestnih bolnikov in bolnikov z rakom?

Kljub radikalnim ukrepom, odločbam, odlokom, omejitvam in prepovedim, ki jih je v Sloveniji narekovalo obvladovanje koronavirusa SARS-CoV-2, so iz evropskega žarišča epidemije italijanski tovornjaki nemoteno vsak dan dovažali pošiljke odpadkov (sekundarnih goriv) v sosežigalnico Salonita Anhovo. Zato so se v tem času še intenzivneje kot sicer vrstili apeli domačinov, ki so, da bi zaščitili najbolj ranljive prebivalce – azbestne bolnike in druge bolnike s težkimi kroničnimi obolenji –, zahtevali ustavitev tovrstnega prometa in (so)sežiganja odpadkov, vendar se na tej ravni ni zgodilo nič. Dogajalo pa se je drugje – tudi v neposrednih poskusih cenzure tovrstnih javnih apelov, opozarjajo tako v društvu Eko Anhovo kot v nevladni organizaciji Danes, civilni pobudi prebivalcev občine Kanal ob Soči.

Ukrepi

Z zdajšnjimi zalogami zaščitne opreme bo treba zdržati do konca prihodnjega tedna

Zdravniki se v času epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 soočajo s številnimi etičnimi vprašanji. Ta so med drugim posledica nezadostne preskrbljenosti z opremo, ki je ne bi smelo primanjkovati, pa jo – tako za zaščito zdravstvenih delavcev kot tudi za zdravljenje bolnikov, okuženih z novim koronavirusom. Na takšno nedopustno stanje, ki ga zdaj na državni ravni resda pospešeno rešujejo, vendar celovitih rešitev v kratkem času ni mogoče pričakovati, je po izredni seji opozoril tudi glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva. Zato je strokovni vrh društva vlado pozval k urgentni zagotovitvi zaščitne opreme za zaposlene v zdravstvu, dodatnih testov za ugotavljanje okužbe in opreme za zdravljenje obolelih.