Za zaščito s cepljenjem proti gripi se je letos pri nas odločilo tako rekoč rekordno število posameznikov (166.000 oziroma kar 40.000 več kot v minulem letu). A Slovenija je kljub temu še vedno daleč od priporočenih številk, ki bi morale biti precej višje, če naj bi virus gripe med prebivalstvom krožil v bistveno manjšem obsegu; priporočeno (75-odstotno) raven precepljenosti dosegajo le redkokje, na primer v skandinavskih državah.
Kako pa je z drugimi akutnimi okužbami dihal? »Čeprav se pojavnost gripe zmanjšuje, je ta še vedno poglavitni povzročitelj akutnih okužb dihal, zato je zaščita s cepljenjem še vedno smiselna. Pri okužbah s COVID-19 smo zabeležili znaten upad, postopno pa naraščajo okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV),« poudarja dr. Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Dr. Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica cepljenja, NIJZ:
Čeprav se pojavnost gripe zmanjšuje, je ta še vedno poglavitni povzročitelj akutnih okužb dihal, zato je zaščita s cepljenjem še vedno smiselna. Pri okužbah s COVID-19 smo zabeležili znaten upad, postopno pa naraščajo okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).
Do večjega porasta okužb z RSV bo prišlo v prihodnjih tednih. Omenjeni virus najbolj ogroža dojenčke, malčke in starejše, pri katerih pogosto povzroči okužbo spodnjih dihal in zaplete, zaradi katerih je nujno zdravljenje v bolnišnici. Ob tem dr. Marta Grgič Vitek opozori na pomen tovrstne zaščite pri nosečnicah, saj se s cepljenjem proti RSV med nosečnostjo zaščita prenese tudi na dojenčka. Omenjeno cepljenje je za nosečnice od lanskega septembra brezplačno (strošek krije obvezno zdravstveno zavarovanje), medtem ko morajo ostali, za katere je cepljenje prav tako priporočljivo (starejši od 60 let) za zdaj strošek kriti sami.
V prihodnjih tednih bo prišlo do večjega porasta okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).
Ker pri starejših in pri posameznikih s kroničnimi boleznimi pri akutnih okužbah dihal, na primer pri gripi, pogosto pride do zapletov, ki vodijo v nastanek pljučnice, je zanje priporočljiva in smiselna tudi zaščita s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam oziroma pljučnici. Cepljenje proti pnevmokokni pljučnici (z 20-valentnim konjugiranim pnevmokoknim cepivom) je za starejše in za kronične bolnike na voljo od lanskega septembra, stroški so kriti iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem cepljenju velja izpostaviti, da se je posamezniku praviloma treba cepiti enkrat samkrat v življenju – in ne tako, kot je, na primer, pri gripi, kjer je zaščito treba obnoviti vsako leto.
Za starejše in kronične bolnike je priporočljivo cepljenje proti pnevmokokni pljučnici; pri tej zaščiti praviloma zadostuje, če jo prejmemo enkrat v življenju.
Dr. Marta Grgič Vitek je sicer izpostavila, da se je v tem letu za zaščito s cepljenjem proti gripi odločilo več starejših od 70 let kot v minulih letih. Toda doseženi delež (23 odstotkov v tem letu, 20 odstotkov lani) je še vedno premajhen, da bi lahko pomembno zmanjšali breme te bolezni.
Sicer pa epidemiologi ne priporočajo zgolj zaščite s cepljenjem, ampak se zavzemajo tudi za čim doslednejše udejanjanje splošno priporočenih zaščitnih ukrepov, s katerimi je mogoče ublažiti neposredno občutenje sezone okužb dihal.
Splošno priporočeni zaščitni ukrepi, ki zmanjšajo breme akutnih okužb dihal:
- veliko gibanja na svežem zraku (ob primernih temperaturah),
- uživanje pestre, raznovrstne hrane, s poudarkom na zelenjavi in sadju,
- dovolj spanja,
- izogibanje natrpanim prostorom, kjer se zadržuje veliko ljudi,
- izogibanje stikom z ljudmi, ki so prehlajeni, virozni,
- če nekdo zboli, naj ostane doma,
- redno prezračevanje,
- skrb za higieno kašlja in kihanja (v pregib roke),
- skrb za redno in dosledno higieno rok.
In vse te ukrepe kaže v prihodnje res upoštevati, kajti kljub temu, da se je tokratna sezona gripe začela štiri tedne prej kot običajno, ni mogoče napovedati, kako bo valovala v prihodnje; ni nemogoče, da v tej sezoni ne bi prišlo do ponovnega porasta gripe.
Kroženje virusov, ki povzročajo akutne okužbe dihal, je namreč še vedno intenzivno.
Čeprav se je tokratna sezona gripe začela štiri tedne prej kot običajno, ni mogoče napovedati, kako bo valovala v prihodnje, zato velja v vsakdan vtkati prav vse preventivne ukrepe, začenši s čim več gibanja na svežem zraku.
Simbolične fotografije: iStock; portret: posnetek zaslona/prenos STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
