Akcija Od novega ministra zahtevam:    Povezava

Respiratorna obolenja so pred vrati – kako se čim bolje zaščititi pred njimi

Respiratorna obolenja so pred vrati – kako se čim bolje zaščititi pred njimi

Po osupljivo dolgem indijanskem poletju je na poznonovembrska vrata vendarle potrkala prava zima, z nenadno ohladitvijo, pospremljeno s snegom – kar je za ta letni čas nekaj povsem samoumevnega. Tak preobrat vedno znova prinese s sabo tudi prehlade, viroze in večje tveganje za respiratorna obolenja.

Respiratorna obolenja so pred vrati – kako se čim bolje zaščititi pred njimi
Med priporočljivimi recepti za krepitev imunskega sistema in zaščito pred respiratornimi obolenji je uživanje žličke medu, v katerega sta vmešana naribani sveži ingver in cimet, lahko tudi limona. Sicer pa je priporočljivo, da uživate čim več svežega sadja in zelenjave z visoko vsebnostjo vitamina C, pa naj bodo to kiviji, kakiji, pomaranče, mandarine, paprika ali brokoli. Foto: Diana Zajec

Okužbe z respiratornimi virusi, predvsem z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki povzroči akutno okužbo dihal, so vedno povezane z nenadno ohladitvijo, kakršna je Slovenijo doletela v tem tednu. Respiratorna obolenja tako pri otrocih kot pri odraslih praviloma sicer izzvenijo brez večjih težav, bistveno drugačna pa je klinična slika pri ogroženih skupinah, kjer je nemalokrat zaradi težkega poteka bolezni nujno tudi zdravljenje v bolnišnici in umetno predihavanje.

Med najbolj ogroženimi so otroci, ki so prezgodaj rojeni (pri teh se okužba z RSV lahko pokaže kot apneja – prenehanje dihanja), imajo prirojeno srčno bolezen ali kronično pljučno obolenje, bolniki s prirojenimi ali s pridobljenimi motnjami imunosti (pri teh okužba z RSV povzroča resne zaplete, umrljivost je lahko kar 50-odstotna), bolniki s kroničnimi obolenji oziroma posamezniki s slabšo odpornostjo zaradi jemanja zdravil, in starejši. 

Letna incidenca respiratornih obolenj je skoraj dvakrat večja kot pri gripi, pri majhnih otrocih je RSV najpogostejši virusni povzročitelj vnetja malih dihalnih poti (bronhiolitis) in vnetja drobnih pljučnih mešičkov (pljučnica).

Letna incidenca respiratornih obolenj je skoraj dvakrat večja kot pri gripi.

Pri majhnih otrocih je RSV najpogostejši virusni povzročitelj vnetja malih dihalnih poti (bronhiolitis) in vnetja drobnih pljučnih mešičkov (pljučnica).

Kaj narediti za preprečitev tovrstnih okužb?

Kaj narediti, da bi preprečili tovrstne okužbe? Recept je preprost: uživanje pripravkov, ki okrepijo imunski sistem, poleg tega pa redno umivanje rok s toplo vodo in milom in pravilno kašljanje.

Kako? Pred usta postavimo hrbtno stran dlani in ne njene notranje strani – ali pa kašljamo v rokav in, če nam teče iz nosa, uporabljamo papirnate robčke, ki jih po uporabi vržemo v smeti, kajti virusi se prenašajo z izločki dihal, s smrkanjem in kašljanjem, bodisi po zraku bodisi z neposrednim stikom, z dotikom rok, v telo pa pridejo prek sluznice nosu in oči.

Tegobe povzročijo virusi, zato antibiotiki niso rešitev

Tovrstne okužbe so pri otrocih pogoste, tako rekoč neizogibne, kajti do drugega leta starosti se z RSV okuži praktično vsak malček; pri skoraj četrtini otrok obolenje prizadene spodnja dihala, medtem ko okužbe z RSV pri večjih otrocih in pri odraslih praviloma potekajo kot okužba zgornjih dihal. Nos je zamašen, pojavi se izcedek iz nosu, bolečine v ušesu spremlja povišana telesna temperatura.

Vnetje je v osnovi virusno, zato zdravljenje z antibiotiki ni smiselno. 

Dojenčki in majhni otroci imajo najprej zamašen nos in izcedek iz nosu, ne pa nujno tudi povišane telesne temperature. V nekaj dneh se prizadetost spodnjih dihal pokaže kot bronhiolitis, včasih tudi kot pljučnica; malček kašlja, pri dihanju se sliši piskanje, dihanje je  hitro. Do dva odstotka obolelih otrok morajo hospitalizirati, zaradi dehidracije in pomanjkanja kisika v krvi; med temi jih do pet odstotkov potrebuje zdravljenje v enoti za intenzivno terapijo, zaradi dihalne odpovedi.

Do dva odstotka obolelih otrok morajo hospitalizirati, zaradi dehidracije in pomanjkanja kisika v krvi; med temi jih do pet odstotkov potrebuje zdravljenje v enoti za intenzivno terapijo, zaradi dihalne odpovedi.

Okužbe pridejo najpogosteje »na obisk« iz vrtca

Dojenčki najpogosteje zbolijo zaradi okužbe, ki jo njihov starejši bratec ali sestrica prinese iz vrtca, zato velja priporočilo, naj v času okužb z RSV starejši otrok ostane doma, medtem ko naj starši svojih otrok ne vozijo v vrtec, če niso zdravi.

Tudi v sekciji za preventivno medicino pri zdravniškem društvu v teh dneh opozarjajo pred tovrstnimi okužbami, kajti respiratorna obolenja v skupinah, ki so bolj ogrožene, predstavljajo večje tveganje in lahko povzročijo hujši potek bolezni.

Asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, vodja enote za intenzivno nego in terapijo na Ginekološki kliniki ljubljanskega UKC, med zaščitnimi dejavniki izpostavlja dojenje in precepljenost, tako pri malčkih kot pri nosečnicah. 

Po njeni oceni do bistveno težjega poteka okužbe dihal pride pri otrocih s kroničnimi boleznimi, zlasti obolenji srca, živčno-mišičnimi boleznimi, s prirojenimi in pridobljenimi imunskimi motnjami in kromosomopatijami, kot je, denimo, trisomija 21 oziroma downov sindrom.

Težji potek bolezni je verjetnejši pri otrocih z nizko porodno težo in nedonošenčkih, pri otrocih, ki so izpostavljeni onesnaženemu zraku in pasivnemu kajenju, in malčkom, ki s starši bivajo v prenatrpanih prostorih oziroma v slabih socialnih razmerah.

Težji potek bolezni je verjetnejši pri otrocih z nizko porodno težo in nedonošenčkih, pri otrocih, ki so izpostavljeni onesnaženemu zraku in pasivnemu kajenju, in malčkom, ki s starši bivajo v prenatrpanih prostorih oziroma v slabih socialnih razmerah.

limone, med, ingver in kaki



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
anitibiotiki gripa hidracija higiena rok povišana telesna temperatura prehladi preventiva respiratorni virusi RSV viroze vnetje zapleti zaščita pred gripo

Zaščita – med z ingverjem in cimetom

Pri respiratornih okužbah je tako, da organizem tudi potem, ko okužba izzveni, nima zadostne imunske zaščite, ki bi v isti sezoni preprečila nove okužbe z različnimi genotipi istega virusa ali z drugimi virusi.

Zato se velja držati priporočil glede higiene rok in pravilnega kašljanja, organizem in imunski sistem pa je treba dodatno podpreti z rednim uživanjem medu in vitamina C oziroma tako imenovanimi naravnimi antibiotiki.

Med priporočljivimi recepti je priprava medu, v katerega vmešamo naribani sveži ingver in cimet (lahko tudi limono, kurkumo ...); obstaja veliko različic tega varovalnega pripravka, pri vseh je navodilo enako: zjutraj zaužijte plastično žličko mešanice, žlička naj bo plastična.

Ingver in med

Najbolj brano