Preventiva

Arterijska hipertenzija oziroma visok krvni tlak – kako vzdrževati priporočene vrednosti in preprečevati zaplete: srčno-žilne bolezni, bolezni ledvic in možgansko kap

»Hipertenzija je tihi ubijalec velikih razsežnosti. Človek povišanih vrednosti krvnega tlaka ne čuti – ko pa jih občuti, je že (pre)pozno,« poudarja predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo ljubljanskega UKC in podpredsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo doc. dr. Jana Brguljan Hitij. Hipertenzija – povišan oziroma previsok krvni tlak – namreč počasi, a vztrajno okvarja organe: srce, žilje, ledvice, možgane.

Homeopatija

Homeopatija v Sloveniji: v lekarnah na voljo 376 homeopatskih zdravil, ki jih sme predpisati le zdravnik – zdravniki pa pri nas za homeopatsko zdravilo še vedno ne smejo napisati recepta

Položaj homeopatije v Sloveniji je unikum na zemljevidu stare celine. Zdravniku, ki znanje iz uradne medicine želi v praksi dopolnjevati s homeopatskimi pristopi, še vedno grozi odvzem licence za opravljanje zdravniškega poklica. Drugače je s homeopatskimi zdravili: dovoljenje za promet ima 376 tovrstnih zdravil, vendar jih sme pacient prejeti edino v lekarni, na podlagi zdravniškega recepta – tega pa v Sloveniji, glede na veljavno regulativo, ne more dobiti. Zdravnik recepta za homeopatsko zdravilo namreč ne sme napisati, kajti zdravljenje s homeopatskimi zdravili v tem smislu po zakonodajni plati še vedno ni dobilo zelene luči.

Cepljenje

Pomisleki na račun cepljenja se nemalokrat razblinijo, če je s cepljenjem pogojeno potovanje po svetu

»Prosim, cepite me, pa čeprav s kačjim strupom, samo da bom spet lahko potovala!« Čeprav se morda zdi neverjetno, da nekaj takega lahko izjavi razsoden človek, pa omenjena izjava, ki je resnična in je odraz precejšnje osebne stiske, ni opravičljiva prav nič bolj ali manj kot vehementno odklanjanje zaščite s tistimi cepivi, ki so v preteklosti dokazano pripomogla k odpravi številnih obolenj, zaradi katerih so otroci nekoč bodisi postajali pohabljeni bodisi umirali že v najzgodnejšem obdobju življenja.

Dobro je vedeti

Klop, ki prenaša virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, je bistveno večji od navadnega klopa, izjemno hiter, na gostitelja pa ne čaka, ampak ga lovi – v zadnjih letih tudi pri nas, med drugim v bližini Kraškega roba

Gozdovi in obronki gozdov, travniki in igrišča, parki in domači vrtovi klopom zagotavljajo idealna skrivališča in odskočišča, ki jim omogočajo dostop do gostitelja, naj bo to žival ali človek, in njegove krvi, ki jo potrebujejo za nadaljnji razvoj. Z vbodom klop pride do krvi; to potrebuje za prehod v naslednjo razvojno fazo, mimogrede pa lahko na človeka prenese okužbo s klopnim meningoencefalitisom ali z lymsko oziroma lajmsko boreliozo. Danes je tudi v javnosti o klopih in zaščiti pred njimi znanega veliko, vendar očitno še vedno ne dovolj, da bi se vsakomur, ki želi čim pogosteje uživati v naravi ali na domačem vrtu, zdelo vredno poskrbeti za zaščito pred temi zajedavci.

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen dolgo ne boli, bolijo pa njene posledice. Kako jih preprečiti, kako bolezen odkriti v čim zgodnejši fazi?

Sladkorna bolezen tipa 2 ni preprosto bolezensko stanje, saj prisotnost te bolezni in njeno napredovanje povečuje tveganje za nastanek resnih kroničnih zapletov, pa naj gre za bolezni srca in žilja, za, na primer, možgansko kap, za okvare ledvic, živčevja ter oči, medtem ko se pri zelo napredovalih oblikah diabetesa nemalokrat ni mogoče izogniti amputaciji katere od okončin ali slepoti. Je pa nastanek sladkorne bolezni, ki zelo dolgo ne pokaže prepoznavnih znakov in ne boli, čeprav so njene posledice zelo boleče, mogoče preprečiti. Kako? Med drugim s pravočasnim preverjanjem tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in prepoznavo dveh predstopenj sladkorne bolezni: mejne bazalne glikemije in motene tolerance za glukozo.

Dobro je vedeti

Klopni meningoencefalitis in lymska oziroma lajmska borelioza: pred odhodom v naravo se zaščitite, da vam vbod okuženega klopa ne ohromi življenja

Čeprav se je ozračje šele nedavno opazneje otoplilo in spodbudilo naravo, da nas razveseljuje s svojo vse bolj cvetočo podobo, so klopi aktivni že kar nekaj časa, pravzaprav že od takrat, ko so zunanje temperature ponovno presegle šest stopinj Celzija. Kot vse kaže, bo tudi letos teh malih prenašalcev dveh hudih bolezni – klopnega meningoencefalitisa in lymske oziroma lajmske borelioze – veliko, zato tako infektologi kot epidemiologi in biologi opozarjajo na pomen ustrezne zaščite. Pred posledicami okužbe, ki povzroči klopni meningoencefalitis, se je mogoče zaščititi s cepljenjem, medtem ko za lymsko boreliozo tovrstne zaščite ni, zato je nadvse pomembna čim zgodnejša prepoznava znakov okužbe in čimprejšnji začetek zdravljenja z antibiotiki. Predvsem pa velja upoštevati nasvete o zaščiti z oblačili in uporabi repelentov, ki jih nanesemo na obleko, ne neposredno na kožo – pa tudi o natančnem pregledu kože, ko se vrnemo z izleta ali ko prenehamo z delom v gozdu ali »zgolj« na domačem vrtu.

Ledvice

S preprostim laboratorijskim testiranjem do zgodnejšega odkritja kronične ledvične bolezni – letos začetek presejanja v ambulantah družinske medicine

Kronična ledvična bolezen še vedno, kljub vsem zmogljivostim sodobne medicine, prepogosto vse predolgo ostane neprepoznana. Ker simptomi kroničnega ledvičnega obolenja dolgo ostanejo neopazni, se velika večina obolelih ne zaveda prisotnosti bolezni, ki pa sčasoma lahko močno ogrozi njihovo zdravje in tudi življenje, kajti simptomi se pokažejo šele, ko je bolezen že močno napredovala. Po drugi strani pa so zelo povedni tudi raziskovalni podatki, ki so pokazali, da ima med pacienti, obravnavanimi v ambulantah družinske medicine, skoraj četrtina (več kot 23 odstotkov) kronično ledvično bolezen, vendar je ta podatek zabeležen le pri dobri polovici (13,4 odstotka) obolelih. Pri tem problemu pa ne gre le za spregledovanje omenjene bolezni, ampak posledično tudi srčno-žilnih tveganj in obolenj, kajti delovanje ledvic in srca je sinhrono; ko se pojavi bolezen na enem organu, je ogrožen tudi drugi.

Presejalni programi

Med dekleti, ki so bila proti HPV cepljena v osnovni šoli, se je zbolevnost za predrakavimi spremembami prepolovila

Rak materničnega vratu (RMV) je sicer še vedno četrti najpogostejši rak žensk, ki zaseda tudi četrto mesto med vzroki za prezgodnje umiranje, a kljub tej statistiki je spodbuden podatek, da se pri nas zbolevnost za tem rakom močno zmanjšuje – po zaslugi presejalnega programa Zora, v sklopu katerega odkrijejo in pozdravijo številne predrakave spremembe, pa tudi že na račun cepljenja proti okužbam s tistimi genotipi humanih papilomavirusov (HPV), ki spadajo med najpogostejše povzročitelje tega in še petih drugih rakov. V sklopu evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu je dosežke in izzive na tem področju podrobneje predstavila doc. dr. Urška Ivanuš, vodja programa Zora, namenjenega zgodnjemu odkrivanju sprememb na materničnem vratu.

Respiratorne okužbe, gripa

Kroženje virusov, ki povzročajo akutne okužbe dihal, je še vedno intenzivno. Kako ohraniti zdravje?

Da je sezona akutnih okužb dihal, ki so prepoznavne spremljevalke jesensko-zimskega obdobja, še vedno aktualna, je opazno in slišno. Še vedno tako rekoč na vsakem koraku srečujemo mnoge, ki kljub močnemu prehladu, slabemu počutju, kašlju in povišani temperaturi ostajajo »aktivni in družabni«, čeprav to ni priporočljivo – zaradi možnosti prenosa okužb, ki pri sicer zdravem ne povzročijo posebnih težav, medtem ko so pri starejšemu človeku, nekomu s kronično boleznijo ali pri imunsko šibkemu malčku posledice lahko bistveno resnejše, včasih celo usodne. Zagotovo pa je spodbudno, da se je pojavnost gripe že začela zmanjševati.

Preventiva

Zakaj je dodajanje vitamina D res priporočljivo? Zato, ker pomanjkanje pri otrocih povzroča rahitis, pri odraslih osteomalacijo, pri starejših pa mišično oslabelost in telesno krhkost ter kopico drugih težav in obolenj

Pri dobršnem deležu slovenskega prebivalstva je v obdobju med oktobrom in aprilom prisotno hudo ali zelo hudo pomanjkanje vitamina D. Pri nekaterih posameznikih ta manko vztraja vse leto, tudi v mesecih, ko naj bi se sicer z biosintezo D vitamina v koži ta preskrba zagotovila spontano, brez škodljivega izpostavljanja sončnim žarkom. In zakaj je zadostna preskrba s tem vitaminom tako zelo pomembna? Zato, ker pomanjkanje pri otrocih povzroča rahitis, pri odraslih osteomalacijo, pri starejših pa mišično oslabelost in telesno krhkost. Večja so tveganja za razvoj avtoimunskih bolezni, akutnih okužb, tudi za nastanek osteoporoze ...