Značka: preventiva

Značka: preventiva

Rak

Dober obet za zmanjšanje ogroženosti bolnikov z rakom pa tudi bolnikov po transplantaciji

V prihodnjih dneh bo tudi slovenskim bolnikom na voljo novo zdravilo s profilaktičnim delovanjem, prvenstveno namenjeno tistim posameznikom, pri katerih bi okužba z novim koronavirusom lahko ogrozila njihovo zdravje in življenje. To so bolniki z zelo oslabljenim imunskim sistemom, na primer pacienti po presaditvi srca, pljuč, jeter ali krvotvornih matičnih celic, onkološki bolniki s plazmocitomi in različnimi limfomi, bolniki na dializi ter številni drugi, ki doslej, četudi so že trikrat ali celo štirikrat prejeli zaščito s cepljenjem in čeprav še vedno dosledno udejanjajo zaščitne ukrepe, niso bili dovolj zaščiteni pred (ponovno) okužbo in njenimi posledicami.

Srce in žilje

Prim. Janez Poles o ugašanju življenj zaradi ateroskleroze: »Prvih 50 let zapravljamo zdravje, naslednjih 50 let pa se, če jih doživimo, trudimo, da bi ga povrnili«

Ateroskleroza oziroma aterosklerotična bolezen je eno izmed številnih srčno-žilnih obolenj, ki vse predolgo poteka v neopazni obliki; oboleli težave ne zazna, dokler se ne pojavijo resni bolezenski zapleti. Srčno-žilne bolezni so pri še vedno na prvem mestu med vzroki za umiranje; ateroskleroza je v večini primerov (v 85 odstotkih) glavni krivec za smrt bolnika, ki je doživel srčni infarkt ali možgansko kap. Kot poudarja prim. Janez Poles, specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, nam je v Sloveniji po letu 2000 stopnjo umrljivosti zaradi omenjenih obolenj sicer resda uspelo znižati pod 40 odstotkov (pri moških, pri ženskah še ne) in se tako uvrstiti med uspešnejše evropske države. Toda izzivov tudi na tem področju preprosto ne zmanjka.

Preventiva

Nekajminutna naložba, ki vam lahko reši življenje: brezplačne meritve holesterola, krvnega tlaka in krvnega sladkorja

Holesterol. Krvni tlak. Krvni sladkor. Njihove vrednosti vplivajo na kakovost našega zdravja in na dolžino našega življenja. Dokler se človek počuti dobro in ne dobi katere od diagnoz, ob katerih se je prisiljen zaustaviti in prevrednotiti (dotedanje) življenjske vrednote, se s temi parametri praviloma ne ukvarja. Šele potem, ko mu organizem začne sporočati, da bo treba nekaj radikalno spremeniti, se mu zazdi vredno zazreti se v širšo sliko. In ta marsikdaj ni najobetavnejša. Zato vedno, ne le ob svetovnem dnevu zdravja (7. april), velja, da je nadvse priporočljivo redno preverjati parametre, ki predstavljajo dobršno odslikavo našega zdravja. Če pride do opaznih odstopanj od priporočenih vrednosti, pa, seveda, v skrbi za svoje zdravje tudi pravočasno ukrepati.

Srce in žilje

Bolezni žil – kako jih preprečiti in s tem onemogočiti ali vsaj upočasniti nastanek številnih hudih obolenj, od venske trombembolije do bolezni srca in možganske kapi

V človekovem organizmu se prepleta in vije za približno 40.000 kilometrov žil, bolezni žil pa so v razvitem svetu že dolga desetletja poglavitni krivec za prezgodnjo zbolevnost in umrljivost, saj povzročajo resne zaplete in sprožajo nastanek neozdravljivih obolenj, ki izrazito slabijo kakovost življenja obolelega. Veliko tovrstnih težav, katerih pojavnost se kaskadno povečuje s staranjem, pa je mogoče preprečiti – s pravočasno skrbjo za zdravje žil in s preprečevanjem nastanka bolezni, pri katerem je v veliko pomoč že »zgolj« vztrajanje pri zdravem načinu življenja, zaznamovanem z redno telesno aktivnostjo in izogibanjem dolgotrajnemu sedenju, s skrbjo za primerno telesno težo, z zdravim načinom prehrane in z izogibanjem razvadam, ki dokazano pospešujejo nastanek resnih, neozdravljivih bolezenskih stanj.

Zobozdravstvo

Skrb za ustno zdravje na resni preizkušnji: petina otrok si zobe očisti največ enkrat na dan, enako velja za 30 odstotkov odraslih

O skrbi za ustno zdravje, ki močno vpliva ne le na splošno počutje, ampak tudi na pojavnost ali na odsotnost številnih obolenj, v Sloveniji ni mogoče govoriti v superlativih. Če sklepamo po najaktualnejši raziskavi, objavljeni v sklopu letošnjega svetovnega dneva ustnega zdravja, je tovrstna higiena pri nas precej slaba. Le 70 odstotkov odraslih (81 odstotkov žensk in 60 odstotkov moških), starih od 18 do 74 let, si zobe čisti redno, torej najmanj dvakrat na dan. Kar petina otrok in mladostnikov v starosti od 6 do 17 let si zobe očisti največ enkrat na dan oziroma sploh ne vsak dan.

Ledvice

Kar 90 odstotkov bolnikov s kronično ledvično boleznijo ne ve ne za svojo bolezen ne za nevarnost srčno-ledvičnega sindroma – opraviti pa bi morali le laboratorijski test

Ste vedeli, kako tesno povezano in soodvisno je delovanje ledvic in srčno-žilnega sistema – in kako pomembno je dobro delovanje ledvic nasploh, za celotni organizem? Veste, kako zelo mora nekdo, ki ima kronično ledvično bolezen, paziti tudi na zdravje srca? In kako mora nekdo, ki so mu postavili diagnozo srčno popuščanje, bdeti nad tem, da njegova osnovna bolezen ne bi povzročila slabšega delovanja ledvic? Gre za tako imenovani kardio-renalni oziroma srčno-ledvični sindrom, pri obvladovanju katerega pa je v resnici največji problem ta, da mnogi, ki imajo resne zdravstvene težave – pa naj gre za srčno popuščanje ali za obolenje ledvic –, na račun neprepoznave bolezenskih znakov ostajajo brez diagnoze. Na splošno velja, da večina obolelih sploh ne ve, da imajo kronično ledvično bolezen – in to kljub temu, da bi jim sodobna medicina znala res dobro pomagati in izboljšati kakovost njihovega življenja. Zdravljenje, ki je danes na voljo, namreč podaljšuje življenje ledvic – zaradi omenjenih zamikov pri diagnostiki in zdravljenju pa v Sloveniji še vedno vsako leto pride do odpovedi ledvic pri približno 250 ljudeh.

Čas za spremembe

Debelost lahko človeku ukrade tudi deset let življenja, zato se pri soočanju z lastnimi navadami in razvadami velja odločiti za spremembe že danes, ne šele jutri

Debelost ni »le« posledica razvad in neaktivnosti posameznika niti ni »zgolj« posledica družinske nagnjenosti k preveliki telesni teži. Debelost je kronična presnovna bolezen, ki, tako kot vse druge, zahteva ne le spremembo načina življenja, ampak nemalokrat tudi zdravljenje; v nasprotnem primeru pa je v zelo visokem deležu povezana z nastankom številnih težkih kroničnih obolenj: raka, sladkorne bolezni, žolčnih kamnov, povišanega krvnega tlaka, srčno-žilnih bolezni ... Debelost na zdravju in počutju posameznika pušča opazne odtise; slabša samopodobo, slabi kakovost življenja, pomembno pa vpliva tudi na dolžino življenja, ki je zaradi posledic te bolezni lahko tudi deset let krajše, kot bi bilo sicer.

Rak

Zakaj odločitev za cepljenje, ki ščiti pred okužbami s humanimi papiloma virusi, tudi v študentskih letih še ni prepozna

Okužba s humanimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo različne rake, je pogosta; v večini primerov izzveni brez vsakršnih posledic, v približno 10-odstotnem deležu pa je okužba dolgotrajna in kot taka povečuje tveganje za nastanek predrakavih sprememb in raka; do tega najpogosteje pride pri okužbi s tako imenovanimi visokorizičnimi tipi HPV, pri približno odstotku okuženih. Če ima nosečnica genitalne bradavice, ki so posledica okužbe s HPV, se med porodom okužba lahko prenese tudi na novorojenčka; če se pri malčku posledično razvije respiratorna papilomatoza, ta sproži zaporo dihalne poti, ki je lahko tudi usodna. Po drugi strani pa so danes na voljo obetavne možnosti za preprečitev tovrstnih okužb pa tudi za pravočasno odkritje morebitnih predrakavih ali rakavih sprememb, ko je zdravljenje ne le manj invazivno in manj obremenjujoče za obolelega, ampak tudi bistveno učinkovitejše. A tudi na tem področju v praksi še vedno prihaja do pomislekov, dilem in kratkih stikov.

Redke bolezni

Od redkih do redko odkritih bolezni, od transtiretinske amiloidne kardiomiopatije do družinske hiperholesterolemije – iskanje ključa za čim prejšnjo postavitev diagnoze in začetek zdravljenja

Ste že slišali za sindrom takotsubo oziroma tako imenovano bolezen počenega srca? Sprožilec tega obolenja, ki se zdi kot srčni infarkt, saj so težave zelo podobne – bolečina, dušenje, zmanjšana zmogljivost –, je huda stresna situacija. In to je le ena od redkih bolezni, ki jih je sicer približno 7000, in le eno izmed resnih obolenj, ki prizadenejo srce in žilje; njihova pojavnost je tako redka, da je pot do njihove prepoznave, diagnoze in zdravljenja prepredena s številnimi ovirami. Na zdravstvenem portalu smo v naboru takšnih obolenj med drugim podrobno opisali transtiretinsko amiloidno kardiomiopatijo (ATTR-CM) pa tudi družinsko hiperholesterolemijo – ta gensko pogojena bolezen sicer ni redka, je pa izjemno redko diagnosticirana in predstavlja izjemno resno tveganje za aterosklerozo; diagnozo ima manj kot 10-odstotni delež obolelih.

Ukrepi

Vlada ukinja ukrepe v opreki s predlogi stroke. Kdaj bodo brez mask lahko tudi učenci med poukom?

V zadnjem času napovedovana opustitev obveznih ukrepov, sprejetih zaradi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom, je danes dobila epilog. Vsaj delni. Vlada je na dopisni seji sprejela odločitve, ki pa so opazno v opreki s predlogi strokovne skupine. Medtem ko bi slednja za zdaj le delno odpravila pogoj PCT, med učenci pa med poukom opustila obvezno uporabo zaščitnih mask, se je vlada odločila drugače: uporaba mask v sklopu izobraževalnega procesa ostaja v veljavi, PCT pa se odpravlja v celoti, razen nekaterih izjem. Ob tem se človek utemeljeno vpraša, zakaj takšna odločitev, ki se v resnici ne zdi tehtna – predvsem, kar se tiče otrok in čimprejšnje normalizacije njihovega življenja, kot je predlagala tudi epidemiološka stroka.