Posledice hipertenzije, če ta predolgo ostane neprepoznana oziroma nediagnosticirana, bolnik pa ne prejme zdravljenja in posledično tudi ne spremeni življenjskega sloga, so drastične, nemalokrat nepopravljive. Sčasoma se začnejo kazati kot aterosklerotične spremembe, srčno ali ledvično popuščanje, srčni infarkt, odpoved ledvic, možganska kap ... »Z zdravljenjem hipertenzije poskušamo preprečiti zaplete oziroma nenadne dogodke, ki imajo lahko hude posledice in močno poslabšajo kakovost življenja obolelega,« opozarja doc. dr. Jana Brguljan Hitij, ki je to tematiko prek spleta vsebinsko razgrnila tudi članom društva za zdravje srca.

Na globalni ravni naj bi z arterijsko hipertenzijo živela več kot milijarda ljudi; od leta 1990 do danes, torej v dobri tretjini stoletja, so se številke, iz katerih je razvidna slika zbolevnosti, podvojile. In vsako leto zaradi neprepoznane in ne(o)zdravljene arterijske hipertenzije po vsem svetu ugasne več kot 100 milijonov življenj.

V Sloveniji ima povišan krvni tlak skoraj polovica odraslega prebivalstva (po podatkih Lekarniške zbornice Slovenije naj bi strokovne ocene tega deleža nihale med 40 do 45 odstotki). To pomeni, da ima pri nas težave s povišanim krvnim tlakom skoraj vsak drugi odrasli, pri čemer se jih več kot polovica sploh ne zaveda, da na njihovo (slabšajoče se) počutje in nejasno zdravstveno sliko vpliva prav to kronično stanje.

Kaj je pokazala metaanaliza, v kateri so proučili izsledke 123 raziskav?

Pomen vzdrževanja priporočenih ravni krvnega tlaka – ciljna vrednost je 130/80 mmHg, mejna vrednost, pri kateri se priporoča začetek zdravljenja, pa je 140/90 mmHg – morda najbolj povedno razgrne metaanaliza, v kateri so raziskovalci strnili izsledke 123 mednarodnih študij, v katerih je sodelovalo 613.815 pacientov, pri čemer so imeli v fokusu povezavo med znižanjem krvnega tlaka ter preprečevanjem srčno-žilnih dogodkov in smrti.

Pokazalo se je, da se z znižanjem krvnega tlaka za zgolj 10 mmHg ogroženost za nastanek srčno-žilnih bolezni ter nenadnih dogodkov pomembno zmanjša – in sicer za:

• 20 odstotkov: srčno-žilne bolezni, 
• 17 odstotkov: koronarne bolezni, 
• 27 odstotkov: možganska kap oziroma cerebrovaskularni inzult, 
• 28 odstotkov: srčno popuščanje, 
• 13 odstotkov: umrljivost.

Ni (vedno) treba takoj začeti z jemanjem zdravil

»Pri pacientu, ki ima visoko normalen krvni tlak – torej 130-139/85-89 mmHg – ne začnemo takoj z zdravili,« pojasnjuje predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo doc. dr. Jana Brguljan Hitij in dodaja, da je v tej fazi bistvenega pomena sprememba življenjskega sloga, ki jo mora spremljati stalno preverjanje ravni krvnega tlaka.

»Sprememba življenjskega sloga nima nobenih kontraindikacij in je torej v tem smislu najlažja; najtežje pa je pri teh spremembah vztrajati. Vendar moramo vedeti, da tudi zdravljenje ne bo pomagalo, če oboleli ne bo spremenil načina življenja,« je neposredna doc. dr. Jana Brguljan Hitij.

Pri doseganju priporočenih vrednosti krvnega tlaka je torej zasuk k bolj zdravemu načinu življenja bistvenega pomena – pa ne le zaradi previsokega krvnega tlaka. Človek, ki se odloči za tovrstno spremembo, namreč začne z izvajanjem pomembne naložbe v svoje življenje; ta se mu bo obrestovala na različne načine, predvsem pa se bo kmalu začela kazati v boljšem počutju, zdravju in sčasoma tudi v preprečitvi številnih tegob.

Redno in pravilno merjenje krvnega tlaka

Da bi vedeli, ali je sprememba razmerij med navadami in razvadami res pripomogla k izboljšanju splošne zdravstvene slike in s tem tudi k približevanju ciljnim vrednostim krvnega tlaka, je nujno redno merjenje krvnega tlaka. To ne sme biti le občasno, predvsem pa mora biti pravilno – razlog za to pojasni že poimenovanje, ki se je prijelo tovrstnih meritev: ključ do zdravja. 

Ko si krvni tlak merimo sami, doma, je priporočljivo, da meritev izvedemo že zjutraj, kmalu po tem, ko smo vstali – in potem še zvečer pred spanjem. Če nekdo jemlje več zdravil, mu zdravnik priporoči več meritev, praviloma dopoldne, opoldne in popoldne.

Nekdo, ki zaradi povišanega krvnega tlaka 

• še ne jemlje zdravil, 
• že ima zdravila, a ta še niso začela učinkovati,
• jemlje zdravila, vendar mu je zdravnik spremenil shemo zdravljenja, 

si mora krvni tlak praviloma meriti teden dni, vsak dan – oziroma v skladu z zdravnikovim priporočilom.

Pri nekom, ki zaradi hipertenzije že jemlje zdravila in so ta že učinkovito pomagala urediti vrednosti krvnega tlaka, zadostuje, če si krvni tlak izmeri enkrat na teden do enkrat na mesec. Pri posamezniku, ki ima normalne vrednosti krvnega tlaka, pa je smiselno, da si krvni tlak (povsem preventivno) izmeri enkrat na leto.

Pri rednem merjenju je krvni tlak treba izmeriti dvakrat zapored, med prvo in drugo meritvijo naj mine nekaj minut, še zlasti, če ste prvič izmerili zvišane vrednosti krvnega tlaka. 

Po vsakem merjenju si zapišite datum in uro merjenja ter izmerjene vrednosti krvnega tlaka in srčnega utripa. Pri merjenju doma so normalne vrednosti sistoličnega krvnega tlaka nižje od 135 mmHG, vrednosti diastoličnega pa nižje od 85 mmHg.

Če imate občutek, da rezultati meritev niso dobri, če se vam zdi, da imate pri merjenju krvnega tlaka doma težave, lahko pomoč in svetovanje glede pravilne izvedbe meritve poiščete v lekarni.

Sicer pa je doc. dr. Jana Brguljan Hitij v predavanju, namenjenemu članom društva za zdravje srca, izpostavila, da je za pridobitev ustreznih vrednosti krvnega tlaka tega smiselno izmeriti trikrat zapored v sedečem položaju in potem še enkrat v stoječem položaju – ključna informacija, ki jo potrebuje zdravnik, je povprečje vseh izmerjenih vrednosti.

Med ključnimi prijemi je izguba odvečne telesne teže

Ob tem zdravnica poudarja, da je tudi s hipertenzijo oziroma hipertenziji navkljub mogoče živeti povsem normalno; seveda pa je treba obolelemu čim optimalneje prilagoditi terapijo, upoštevaje njegov življenjski slog in pridružene bolezni, če jih ima. 

Med pomembnimi spremembami, ki jih je treba udejanjiti pri arterijski hipertenziji, je tudi ali predvsem doseganje priporočene telesne teže, saj izguba odvečnih kilogramov pomembno pripomore k doseganju priporočenih vrednosti krvnega tlaka. 

Doc. dr. Jani Brguljan Hitij je jasno, da je vzpostavitev in ohranitev ustrezne telesne teže težko dosegljiv cilj, zato pacientom svetuje, naj v sklopu teh prizadevanj ne uživajo visokokalorične hrane, ob tem pa jim zaupa pomemben »recept«: »Priporočljivo je, da začnete jesti šele po 10. uri, z uživanjem hrane pa naj bi prenehali po 17. uri – na ta način namreč dosežemo, da telo 'začne jesti samo sebe'.«

Kako zelo pomembno je doseganje in ohranjanje priporočene telesne teže nasploh, ne le z vidika obvladovanja hipertenzije, pove že podatek, da s tem, ko se človek znebi odvečnih kilogramov, doseže pomembno znižanje krvnega tlaka; znižanje krvnega tlaka se tako lahko giblje od 5 pa do 20 mmHg (na deset kilogramov).

Prepoznava tihih znakov in vzrokov, ki so včasih skriti tudi v pacientovi anamnezi

Veliko je kazalnikov, ki opozarjajo na možnost pojava arterijske hipertenzije, a nemalokrat ostanejo prezrti, čeprav je nedvoumno dokazano, da je s pravočasno prepoznavo in s pravočasno skrbjo za ohranjanje zdravja mogoče preprečiti prenekateri resni zaplet. 

Doc. dr. Jana Brguljan Hitij pomen pravočasne skrbi za ohranitev zdravja ponazori s primerom 55-letnega pacienta, ki je k osebnemu zdravniku prišel zaradi vztrajnih, ponavljajočih se glavobolov, utrujenosti in občasnega razbijanja srca. Omenjene težave gospoda, katerega telesna aktivnost je bila sicer minimalna, zaužil je veliko predelane, slane hrane, pokadil po 15 cigaret na dan in občasno popil tudi nekaj alkohola, so trajale že več mesecev; diagnosticirane ni imel nobene kronične bolezni in tako tudi ni imel predpisane nobene terapije z zdravili. 

Pomemben in poveden podatek pa je bil vsebovan v družinski anamnezi: njegov oče je pri 62 letih umrl zaradi možganske kapi. 

Tihi, vse predolgo neprepoznani vzrok za nastanek usodnega zapleta se je tudi v konkretnem primeru skrival v arterijski hipertenziji – tako pri prezgodaj preminulem očetu kot kasneje pri njegovem sinu. Zato zagotovo velja izboljšati njeno prepoznavnost, poskrbeti za odpravo oziroma obvladovanje tistih dejavnikov, ki vplivajo na zviševanje vrednosti krvnega tlaka, in, kadar ni druge poti, začeti z zdravljenjem, ki ga je mogoče prilagoditi posamezniku, terapijo po potrebi spremeniti oziroma zamenjati zdravila, da bi preprečili neželene stranske učinke farmakoterapije (suh kašelj, otekle goleni, erektilna disfunkcija ...) in tako doseči optimalno obvladovanje hipertenzije ter ohraniti ne le življenje, ampak tudi omogočiti, da to ostane kakovostno.

Simbolične fotografije: iStock; portret: posnetek zaslona med prenosom/društvo za zdravje srca

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.