Transplantacije

Transplantacija organov na Slovenskem: »Bolnikom želimo zagotavljati upanje in priložnost za zdravljenje s presaditvijo, za življenje – ne glede na otežene razmere v zdravstvu!«

Srce. Pljuča. Ledvica. Jetra. Trebušna slinavka. Pet organov, ki človeku omogočajo življenje – in ki jih je, če oslabijo in ne zmorejo več opravljati svoje funkcije, mogoče nadomestiti z zdravimi. Včasih, ne vedno. Ko je v preteklosti, pravzaprav v niti ne tako zelo davni, kateri od teh organov začel odpovedovati, je bila napoved za kakovost življenja in za preživetje obolelega slaba. Pičla, tako rekoč nična. Dognanja in zmogljivosti sodobne medicine pa danes omogočajo skorajda nemogoče. Nekomu, ki mu, na primer, odpoveduje srce, védenje različnih vrhunskih strokovnjakov, ki sestavljajo transplantacijski tim, omogoča, da z odvzemom ugašajočega srca in vsaditvijo novega, zdravega srca bolniku podarijo tako rekoč novo življenje. In to ni pravljica, to ni iluzija. Ljudi, ki so z novim srcem, novimi pljuči, novo ledvico, trebušno slinavko ali novimi jetri dobili tudi možnost za ponovno zaživetje, je med nami vedno več.

Ledvice

Srce in ledvica sta skorajda kot enojajčna dvojčka, kajti če začne pešati en organ, se to prejkoslej odrazi na drugem – z odpravo razvad pa lahko zaščitimo delovanje obeh organov

Se nekdo, ki so mu postavili diagnozo srčno popuščanje, zaveda, kako neločljivo je s to boleznijo povezano tudi zdravje njegovih ledvic? Ali bolnik s kronično ledvično boleznijo ve, kako zelo lahko porušeno ravnotežje pri izločanju tekočin in odvečnih snovi, tako imenovanih uremičnih toksinov, preobremeni srce in slejkoprej vodi v popuščanje srca? Se dovolj pogosto vprašamo, kako lahko sami, s preprosto odločitvijo za bolj zdrav način življenja, ki nam kakovost počutja in bivanja sčasoma izboljša na številnih ravneh, odženemo prenekatero bolezensko stanje ali vsaj pomembno upočasnimo napredovanje bolezni – pa naj gre za arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen, debelost, bolezni srca, aterosklerotične žilne bolezni ali za bolezni ledvic?

Transplantacije

»Razmislite o možnosti darovanja organov po smrti, o tej svoji zadnji zapuščini, s katero bi želeli še komu pomagati – in se vnaprej opredelite«​​​​​

Ko je včasih človeku začelo odpovedovati srce ali morda pljuča, jetra, ledvica ali trebušna slinavka, ni bilo več poti nazaj; danes je bistveno drugače, po zaslugi transplantacijske dejavnosti, v sklopu katere oboleli organ, ki ne zmore več opravljati svojega dela, odstranijo, pacient pa prejme nov, zdrav organ – in ostane živ, še dolga leta. Seveda pa osnova za omenjeno dejavnost nista le vrhunsko znanje in dobra usklajenost vseh članov tako transplantacijskega kot tudi donorskega programa – njen bistveni sestavni del, brez katerega zdravljenje s transplantacijami ni mogoče, je odločanje za darovanje organov po smrti. Altruistično dejanje, s katerim lahko nekdo po svoji smrti reši ne le eno, ampak več življenj. O dosežkih in izzivih na tem področju je v sklopu evropskega dneva darovanja organov in tkiv, ki ga stara celina obeležuje drugo soboto v oktobru, za Zdravstveniportal.si podrobneje spregovoril direktor republiškega Zavoda za transplantacije organov in tkiv Slovenija-transplant Andrej Gadžijev.

Zobozdravstvo

Pri boleznih srca, jeter, ledvic, dihal, pri raku ali diabetesu so z okužbami iz ustne votline povezani zapleti, ki lahko postavijo na kocko življenje – a skrb za ustno zdravje kljub temu ostaja na stranskem tiru

Med nami živi veliko ljudi z različnimi srčno-žilnimi obolenji – prirojenimi srčnimi napakami, okvarjenimi srčnimi zaklopkami ali že vstavljenimi umetnimi srčnimi zaklopkami. Nekateri čakajo na zadnjo, odrešilno obliko zdravljenja: presaditev srca. Skupni imenovalec vseh bi morala biti čim celovitejša skrb za vzdrževanje oziroma ohranjanje zdravja – pa tudi skrb za ustno zdravje. Zakaj tudi za ustno zdravje, se bo gotovo vprašal marsikdo. Zaradi močno povečanega tveganja za tako imenovani infekcijski endokarditis oziroma okužbo srca, ki jo najpogosteje zakrivijo prav okužbe iz ustne votline. Podobno je pri bolnikih z drugimi kroničnimi obolenji, denimo boleznimi ledvic ali jeter, tudi dihal. Redno obiskovanje osebnega zobozdravnika in dosledna ustna higiena, ki jo človek vzdržuje pred pojavom zapletov osnovne bolezni, namreč kasneje lahko pomagata ne le pri ohranitvi življenja, ampak tudi pri ohranitvi zob in zdravja ustne votline ter posledično bistveno boljše kakovosti življenja. Nenazadnje je vse prej zanemarljiv podatek, da so ustne bolezni, ki na globalni ravni povzročajo izredno veliko finančno, individualno in družbeno breme, v veliki meri povzročitelj pljučnic, povezujejo pa jih tudi s prezgodnjim porodom – in s posledičnimi zapleti.

Transplantacije

»Vedela sem: če transplantacije ne bo, tudi mene ne bo več,« pravi Tia Grbić, polna življenja

Tia Grbić je dekle, polno življenja in energije. Nihče, ki je ne pozna, si ne more predstavljati, da se je nedavno borila za življenje. V zgodnjem otroštvu postavljena diagnoza – avtoimunski hepatitis – je med epidemijo pospešeno krenila svojo pot; vnetje se je širilo, vodilo v nastanek ciroze in odpoved jeter. Za jetri je prišlo še do odpovedi ledvic in pljuč. A nedopovedljivo težka preizkušnja ima srečen konec: Tia je danes, po zdravljenju s presaditvijo jeter, spet videti odlično. Njeno življenje je, kot pravi, bistveno kakovostnejše kot pred tem izjemno sofisticiranim načinom zdravljenja, s kakršnim na Slovenskem vsako leto rešijo mnogo življenj, ki bi sicer ugasnila.

Transplantacije

Darovanje organov po smrti in transplantacije: kmalu tudi pri nas sočasne presaditve srca in pljuč, kar neozdravljivo bolnim prinaša še več upanja za preživetje

Na čakalnem seznamu za presaditev organa je trenutno 155 Slovenk in Slovencev. Teh posameznikov različnih starosti, različnih upanj in hotenj ne druži le skrb vzbujajoče bolezensko stanje, ampak tudi ali predvsem – upanje. A čakanje na novo srce, ledvico, jetra, pljuča ali trebušno slinavko pri vsakem od njih ostaja prežeto z negotovostjo; ta ni usmerjena v tim več kot 100 strokovnjakov različnih specialnosti, ki sodelujejo pri transplantacijski dejavnosti, ampak v pogostost odločanja za darovanje organov po smrti, brez katerega zdravljenja s presaditvijo kljub vrhunskemu znanju ne more biti. »Bom dočakal ozdravitev, se bo tudi zame pravočasno našel nadomestni organ?« se sprašuje vsak od njih v upanju, da je med nami čim več ljudi, ki razumejo, da tudi po tem, ko umrejo, lahko rešijo najmanj eno ali več življenj – zgolj s tem, da dajo soglasje k darovanju organov post mortem.

Zdravo z naravo

Izvrstni čemaž ponovno na meniju – pazite, da ga ne zamenjate s strupenim jesenskim podleskom, belo čmeriko ali šmarnico!

Čemaž ali medvedji luk je kulinarično vse bolj priljubljeno rastlina, vedno pogosteje jo pri pripravi različnih jedi uporabljajo tudi mnogi, ki te rastline s številnimi dobrodejnimi lastnostmi do nedavnega sploh še niso poznali, zdaj pa jim njen specifični okus in nenazadnje tudi zdravilne lastnosti predstavljajo gastronomski izziv, ki se mu pri ustvarjanju najrazličnejših jedi preprosto ne morejo upreti. Toda vsi, ki čemaž, znan po antibakterijskem, antiseptičnem in antibiotičnem delovanju, nabirajo sami, bi morali to rastlino res dobro poznati, kajti v naravi je na istih rastiščih mogoče najti medvedjemu luku precej podobne, vendar zelo strupene rastline; njihovo zaužitje je lahko tudi usodno.