Na Slovenskem transplantacijska dejavnost, ki se odvija pod okriljem republiškega zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, dosega res dobre rezultate. O tem ne govorijo le številke, strnjene v vsakoletni inventuri odločanja za darovanje organov po smrti in opravljenih presaditev. To potrjujejo tudi podatki o sodelovanju v sklopu Eurotransplanta, ki majhni Sloveniji pomaga pri iskanju za presaditev ustreznih organov za slovenske bolnike. Predvsem pa vso veličastnost tovrstnega zdravljenja vedno znova potrjujejo izpovedi obolelih, ki so po pridobitvi enega ali celo dveh novih organov dobili neprecenljivo priložnost za novo zaživetje. To so zgodbe, ki potrjujejo dosežke sodobne medicine in ki se jih vse premalo zavedamo. Ti dosežki se zdijo samoumevni, a niso; za njimi se skriva nikoli končano učenje, sledenje novim dosežkom, utiranje novih poti, odpovedovanje in izpolnjevanje edinstvenega poslanstva, usmerjenega – s slehernim članom ekipe, z vsakim členom te kompleksne naveze – v ohranjanje teze, strnjene v kratki, a izjemno močni povedi: vsi imamo več kot eno življenje.

Andrej Gadžijev, direktor zavoda Slovenija-transplant, tako ob inventurnem pregledu darovanja organov po smrti v minulem letu izpostavlja preseganje prenekaterega mejnika na področju donorske dejavnosti.

Občutno se je povečalo število opredelitev za darovanje organov post mortem; lani so zabeležili 2129 novih vpisov v register, v katerem se je mogoče opredeliti za ali proti darovanju organov po smrti. Med lani vpisanimi se je zgolj 28 posameznikov izreklo proti darovanju.

Pogostejše je tudi soglasje svojcev za darovanje (lani 79-odstotni delež, leto prej 68-odstotni delež) – in posledično je 58 umrlih darovalcev z darovanjem 186 organov za zdravljenje s presaditvijo rešilo številna življenja.

Skupna prizadevanja vseh ekip, ki sodelujejo pri postopkih tovrstnega zdravljenja, imajo namreč, kot izpostavlja Gadžijev, skupni cilj: »Bolnikom zagotavljati upanje in priložnost za zdravljenje s presaditvijo, za življenje – ne glede na otežene razmere v zdravstvu!«

Tako so lani v Centru za transplantacijsko dejavnost, ki deluje v sklopu UKC Ljubljana, presadili 106 organov: 21 src, 11 pljuč, 23 jeter (v italijanskem Bergamu so s presaditvijo jeter (o)zdravili tri slovenske otroke), 51 ledvic (eno od teh ledvic je prejemnik dobil od živega darovalca, še dve ledvici pa so slovenskima otrokoma implantirali v Gradcu).

Vse boljša ozaveščenost o pomenu darovanja organov po smrti

Za temi zgodbami se skriva veliko trpljenja, težkih preizkušenj, upanja in sreče. Vsaka prinaša drugačna sporočila, a vse imajo skupni imenovalec – obolelim, ki so jim organi odpovedali oziroma so jim začeli nezadržno odpovedovati, so rešili življenje, kar je bilo izvedljivo edino zato, ker se je ozaveščenost o pomenu darovanja organov po smrti toliko izboljšala, da sodobni medicini omogoča izvajanje te sofisticirane dejavnosti.

Naj ob tem spomnimo samo na nekaj od teh zgodb, ki smo jih na zdravstvenem portalu z vami delili v preteklosti:

»Vedela sem: če transplantacije ne bo, tudi mene ne bo več,« pravi Tia Grbić, polna življenja

Anja Garbajs o življenju po transplantaciji: hvaležna za darovani organ in za podarjeno življenje, ponosna na svoje telo in na veliko brazgotino, za katero se skriva močna življenjska zgodba

»Dobiti možnost življenja z novim srcem je nekaj neizmerno lepega«

Legendarna alpinistka in kraljica slovenskega lednega plezanja Jasna Pečjak od prvega dne, ko so jo po presaditvi pljuč zbudili iz umetne kome, prekipeva od veselja: »Diham! Spet diham!«

14-letnici s cistično fibrozo presadili pljuča in ji podarili novo življenje

Veliko tovrstnih zgodb še čaka na razplet ...

Danes na razplet čaka veliko tovrstnih zgodb – in vedno jih bo, glede na nezadržno napredovanje zmožnosti sodobne medicine. Ker je nemoten potek te dejavnosti odvisen tudi od organov, ki so na voljo za reševanje življenj, se tudi na tej ravni ni mogoče izogniti čakanju, ki pa glede na stanje obolelih nikakor ne more biti dolgotrajno. 

Konec minulega leta je bilo pri nas na čakalnem seznamu za zdravljenje s presaditvijo organa 183 pacientov, seznam je danes po vsej verjetnosti že daljši. 

• Na novo srce čaka 79 pacientov, enemu od njih bodo poseg opravili v kombinaciji s presaditvijo ledvice. Čakalna doba v povprečju traja 250 dni.
• Na novo ledvico, na katero se v povprečju čaka 370 dni, čaka 76 obolelih (enemu od pacientov bodo presaditev tega organa opravili v kombinaciji s presaditvijo trebušne slinavke, pri drugem v kombinaciji s srcem).
• Nova jetra bodo novo možnost za bistveno kakovostnejše in daljše življenje prinesla 19 obolelim, ki bodo na nov organ morali čakati v povprečju 67 dni.
• Na zdravljenje s presaditvijo pljuč čaka osem pacientov, čakanje v povprečju traja 91 dni.
• Trem pacientom pa bodo življenje rešili oziroma ga ohranili s presaditvijo trebušne slinavke, ko bo na voljo ustrezen organ.

Na tem področju medicine ostaja aktualnih veliko izzivov, zmanjkalo jih ne bo nikoli. Toda s skupnimi močmi se lahko izpišejo izjemne zgodbe. Zgodbe, za katere se zdi, da včasih sežejo onkraj verjetnega. A sleherni posameznik, ki danes živi lepo, kakovostno življenje po zaslugi darovanega organa, lahko potrdi, kako neverjetno izkušnjo je prestal, kako negotovo pot je prehodil – in s kako veliko predanostjo, prežeto z znanjem in znanostjo, mu je bilo podarjeno to novo življenje.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.