Preventiva

Pri okužbah z delto je količina virusa približno 1000-krat večja kot pri drugih različicah novega koronavirusa – Slovenija pa je pri zaščiti s cepljenjem med najslabšimi v Evropi

Pri okužbah z delto je količina virusa približno 1000-krat večja kot pri drugih različicah novega koronavirusa – Slovenija pa je pri zaščiti s cepljenjem med najslabšimi v Evropi

Delta val epidemije novega koronavirusa bo izrazito zaznamoval jesensko-zimsko obdobje v Sloveniji – bistveno drugače, kot bi si vsi skupaj želeli. Tudi ali predvsem zaradi premajhnega zaupanja v učinkovitost in smiselnost zaščite s cepljenjem in posledično prenizke precepljenosti slovenstva. In to kljub védenju, da je pri okužbah z delto količina virusa približno 1000-krat večja kot pri drugih različicah SARS-CoV-2. Resnica je takšna, da smo trenutno pri zaščiti s cepljenjem med najslabšimi na stari celini.

Zaupanje v cepljenje proti COVID se krepi, celo v Sloveniji, vendar zelo zelo počasi

Zaupanje v cepljenje proti COVID se krepi, celo v Sloveniji, vendar zelo zelo počasi

»Da bi se jaz cepila zaradi novega koronavirusa, tega pa ne bodo dočakali! Ni govora. V naši družini smo vsi proti cepljenju, pri tem cepivu pa še posebej,« mi je proti koncu pomladi pojasnjevala mladenka, čeprav je o tem v resnici zelo osebnem podatku nisem spraševala. Ni pa se mi bilo odveč pogovoriti o cepljenju kot o fenomenu, kajti menim, da jasni, nedvoumni, argumentirani podatki, ki so iz sleherniku nerazumljivega znanstvenega jezika »prevedeni« v poljuden jezik, zagotavljajo razumljivo informacijo in s tem trdno osnovo za poglobljen in tehten razmislek. Za dobro, ozaveščeno odločitev. Ko sem dekle srečala v začetku tega tedna, je kar žarela. Kopica problemov, ki jih je prinesla ta epidemična nebodijetreba, je odpadla, zato se, kot mi je zaupala, počuti neprimerljivo manj obremenjeno. Kako je to mogoče? »Ja, cepila sem se, seveda! Meni že ne bo nihče iz dneva v dan tiščal teh paličk v nos ...,« mi je hitela pojasnjevati z žarečim obrazom.

Takojšnja prepoznava simptomov zajčje mrzlice oziroma tularemije, ki se je letos razširila v severno-primorski regiji, je življenjsko pomembna

Takojšnja prepoznava simptomov zajčje mrzlice oziroma tularemije, ki se je letos razširila v severno-primorski regiji, je življenjsko pomembna

V letu, zaznamovanem z mišjo mrzlico in občasnim obilnim deževjem, so nastali idealni pogoji za pri nas doslej največje širjenje enega od najbolj kužnih mikroorganizmov – bakterije Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo oziroma zajčjo mrzlico. To ponekod imenujejo tudi zajčja vročica. Samo v severno-primorski regiji, kjer v zadnjih treh desetletjih niso zabeležili niti enega primera te bolezni, je bilo v minulih dveh mesecih evidentiranih 27 primerov tovrstne okužbe pri ljudeh (za primerjavo: v Sloveniji je od leta 1990 do 2020 za tularemijo zbolelo 42 ljudi). Kako prepoznati znake omenjene akutne vročinske bolezni, kako pravočasno in pravilno ukrepati, da bi preprečili okužbo, ki se z živali lahko prenese na človeka (zoonoza), medtem ko nevarnosti za prenos s človeka na človeka ni?

Podrobneje o temi Preventiva (13)

Več vsebin