Čeprav smo še vedno v prvi polovici leta, je bilo v Sloveniji že doslej za kar nekajkrat preseženo desetletno povprečje pri zbolevanju za mišjo mrzlico. Do danes je bilo prijavljenih 206 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS), ki jo povzroči okužba s hantavirusi – kar je bistveno več kot leta 2019, ki je bilo prav tako »mišje leto«. Hantaviruse prenašajo okužene miši in drugi glodalci, zato si, ko smo v naravi ali ko se lotevamo čiščenja prostorov, v katerih najdemo bodisi poginule glodalce bodisi njihove iztrebke, velja zapomniti zlato pravilo: varovalna oprema, razkuževanje in mokro čiščenje.

Vsi ljubitelji narave, ki redno hodijo na sprehode, se vzpenjajo na bližnje vzpetine in obiskujejo hribovje, že vedo, da je letos tako imenovano mišje leto. In ne, ne gre za napoved snemanja novih prigod simpatičnega Ratatuja (enega najboljših animiranih filmov vseh časov Ratatouille), ampak za »poplavo« miši, s katerimi se med sprehodi pa tudi med delom na vrtu gledaš »iz oči v oči« – letos jih je res izjemno veliko in (še bistveno pogosteje kot sicer) pospešeno prenašajo mišjo mrzlico.

Povišan krvni tlak prinaša večje tveganje za nastanek obolenj srca, ledvic pa tudi za možgansko kap – ter posledično za nenadno smrt. Da hipertenzija ni redek pojav, potrjujejo podatki, po katerih ima danes visok krvni pritisk približno tretjina odraslih, to stanje pa vse pogosteje odkrivajo tudi pri mladih. Problem je, ker se skoraj polovica obolelih te težave, ki ima lahko hude posledice – srčno-žilne bolezni so namreč še vedno eden od glavnih vzrokov za prezgodnje umiranje prebivalstva –, preprosto ne zaveda. Zato ne velja zanemarjati preventivnih pregledov, ki vključujejo tudi merjenje krvnega tlaka.