Pomanjkanje vitamina D ni redkost, izpostavljeni so mu predvsem posamezniki, ki se večinoma zadržujejo v zaprtih prostorih, bodisi iz zdravstvenih razlogov bodisi zaradi starosti oziroma obnemoglosti. Da bi njihov imunski sistem dobil čim celovitejšo podporo, od nedavnega zlasti varovancem domov za starejše zdravniki ta vitamin lahko predpišejo na recept. A peščica strokovnjakov, ki je v času pandemije pripravila strokovna priporočila za nadomeščanje vitamina D pri bolnikih z boleznijo COVID, saj sončni vitamin dokazano ublaži potek tako te bolezni kot tudi prenekatere druge, si želi, da bi dostopnost do D vitamina v zimskem obdobju nasploh postala bistveno boljša.

Po drugi strani pa bi za podporo imunskemu sistemu, ki jo potrebujejo odrasli, med njimi zlasti posamezniki s kroničnimi boleznimi in starejši, v Sloveniji lahko poskrbeli tudi po zgledu naprednejših držav: s sprejetjem ustrezne regulative, po kateri bi morali proizvajalci določena živila obvezno obogatiti z D vitaminom. 

Ker pa tovrstnih sprememb pri nas za zdaj še ni na vidiku, velja spomniti na preventivo v času, ko se na območju, kjer živimo, zaradi zmanjšanja intenzivnosti UVB sončnih žarkov naravni proces tvorbe tega vitamina tako rekoč ustavi. Zato ga po naravni poti ni mogoče dobiti, ne glede na to, v kolikšni meri se med novembrom in aprilom izpostavljamo soncu. Kar se tiče hrane, lahko največ D vitamina zaužijemo z ribami (losos, tuna, slanik, skuša, sardele, sardoni). 

Kdaj in zakaj dodajati D vitamin?

Danes je zagotavljanje ustrezne ravni vitamina D pomembno zlasti pri najbolj ogroženih posameznikih, katerih obolenja za zdaj še niso med indikacijami za predpisovanje tega vitamina na recept, na splošno pa velja, da bi vsakdo moral vedeti, zakaj je vitamin D vitalnega pomena za naše zdravje in kateri so ključni atributi njegovega učinkovanja na organizem in posledično tudi na zdravje.

O tem, kdaj dodajati vitamin D, kdaj pa ga dobimo dovolj po naravni poti, smo na zdravstvenem portalu že podrobneje pisali, a ključne poudarke velja vedno znova izpostaviti, kajti le z zagotavljanjem zadostnih količin vitamina D – pri čemer priporočenih odmerkov ne smemo prekoračiti – je mogoče preprečiti posledice pomanjkanja tega vitamina. Te so se v preteklosti pojavljale kot bolezen mehkih kosti (rahitis) pri tistih otrocih, ki niso bili dovolj izpostavljeni soncu. 

Ne le za boljše zdravje kosti, v pomoč tudi pri številnih bolezenskih tegobah

»V dobi odraslosti je analog temu stanju osteomalacija, prav tako bolezen mehkih kosti. Ta je zelo zelo presenetljivo prisotna tudi danes, predvsem pri starostnikih, ki postanejo nepokretni – v resnici pa je povsem mogoče, da gre zgolj za pomanjkanje vitamina D, ki je pomemben tako za kosti, njihovo obnovo in čvrstost, kakor tudi za obnovo mišic,« opozarja endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer. 

Po njenem prepričanju je to osnovna vloga in naloga omenjenega vitamina, ki pa ima tudi druge pomembne učinke, ne le tiste, ki se odrazijo na skeletu; zadostne količine tega vitamina med drugim lahko pripomorejo tako k manjši pojavnosti avtoimunskih obolenj kot tudi k znižanju krvnega tlaka. »Pri prvem prehodu skozi jetra se vitamin D aktivira v 25-hidroksivitamin D; razpolovna doba je dva do tri tedne. Klasična je aktivacija v hormon D v ledvicah, kjer zmanjšuje sintezo hormona, ki sicer zvišuje arterijski tlak.« 

Najvišji priporočeni dnevni odmerek: 4000 enot oziroma 100 mikrogramov

Normalno raven vitamina D dosežemo z vsakodnevnim dajanjem najvišjega priporočenega odmerka – 4000 enot oziroma 100 mikrogramov.

Po mesecu dni preidemo na vzdrževalne odmerke, ki so po slovenskih smernicah, sicer napisanih za osteoporozo, 1000 enot na dan pri vitkih ljudeh oziroma 2000 ali celo več tisoč enot na dan, če so ljudje debeli (indeks telesne mase nad 30). Večji ko je indeks telesne mase, bolj moramo povečati dnevni odmerek vitamina D.

O odmerkih in o trajanju jemanja tega vitamina se je treba posvetovati z osebnim zdravnikom ali z lekarniškim farmacevtom, pri čemer velja opozorilo, da priporočenega odmerka ne smemo preseči.

S pomočjo vprašalnika do informacije o preskrbljenosti z D vitaminom

»V minulih letih smo v sklopu različnih raziskav glede preskrbljenosti prebivalcev Slovenije z vitaminom D ugotovili velika sezonska nihanja. Med novembrom in aprilom je bilo pomanjkanje tega vitamina prisotno pri kar 80 odstotkih odraslih prebivalcev, pri 40 odstotkih smo zabeležili hudo pomanjkanje. Ta podatek smo povezali s prenizkimi prehranskimi vnosi, kajti številni odrasli s hrano zaužijejo manj kot tri mikrograme vitamina D na dan – če bi želeli zadostiti potrebam po tem vitaminu, bi ga pozimi morali vnesti vsaj 20 mikrogramov oziroma 800 enot (IU).«

V sklopu raziskovalnega projekta Nutri-D, ki ga inštitut za nutricionistiko izvaja v sodelovanju z NIJZ, s fakulteto za aplikativne vede in z UKC Ljubljana, so razvili orodje, ki poenostavlja ocenjevanje prehranskega vnosa vitamina D. To je mogoče narediti na preprost, vsakomur dostopen način – z vprašalnikom, ki je bil pred kratkim objavljen in ovrednoten v eni izmed najuglednejših revij na področju prehrane (Frontiers in Nutrition). Kdor želi sam preveriti vrednost prehranskega vnosa vitamina D, lahko to naredi s pomočjo omenjenega vprašalnika, bodisi prek nacionalnega portala o prehrani bodisi prek spletne strani inštituta za nutricionistiko. 

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.