Značka: starejši

Značka: starejši

Ukrepi

Katerega od scenarijev bo na Slovenskem izpisal drugi val epidemije? Na to lahko vplivamo prav vsi.

Ni države na stari celini, ki ne bi občutila okrepljenega valovanja drugega vala epidemije novega koronavirusa, odzivi na povečano širjenje okužb pa so, tudi na globalni ravni, različni. V Franciji, denimo, so za pol meseca odredili zaprtje vseh lokalov, na Češkem in na Slovaškem so razglasili izredne razmere. Pri nas še nismo v tej fazi, se pa število okužb pospešeno povečuje. Ukrepi, ki jih je vladi v razmislek in potrditev predlagala stroka, so že nekaj časa na mizi; v tem načrtu, ki ga je vlada že sprejela, so predvideni vsi scenariji, ki jih v Sloveniji v prihodnjih mesecih lahko izpiše epidemija – kakšni bodo ti v resnici, pa je odvisno od ravnanja prav vsakega posameznika v Sloveniji.

Nevrodegenerativne bolezni

Kako svojcem bolnika z demenco pomagati pri prepoznavi različnih obrazov te bolezni? – pogovor s specialistko splošne medicine Tatjano Cvetko iz Kopra

Čas novega koronavirusa je boleče razgalil težave, s katerimi se pri nas spopadajo oboleli z demenco in njihovi svojci oziroma skrbniki. Pri teh bolnikih, ki počasi, a vztrajno izgubljajo stik z resničnostjo, mora biti oskrba celodnevna in vsakodnevna. Kot vemo, je ta oskrba po sistemski plati že sicer izjemno pomanjkljiva, saj velika večina bremena pade na ramena svojcev – po drugi strani pa se je v letošnjem obdobju korona krize, ki se spet pospešeno poslabšuje, pokazalo, da je med nami bistveno več starejših s tovrstnimi težavami, kot si predstavljamo. Nekaterim med njimi bodisi še niso postavili diagnoze bodisi je bolezen še v zgodnji fazi, zato so bili do epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 izzivom v življenju kos – ko pa se nam je vsem življenje korenito postavilo na glavo, ko je bila zapovedana izolacija in ko se je zmanjšalo število običajnih medsebojnih interakcij in socialnih stikov, je bolezen priplavala na površje ...

Ukrepi

Poziv ministru za zdravje, naj začne delati s polnim delovnim časom

Minister za zdravje od svojih stanovskih kolegov dobiva nedvoumen, vse glasnejši in vse odločnejši apel, naj se v ministrski vlogi vendarle začne stoodstotno posvečati problemom, ki so resni in kot taki zahtevajo skrbno domišljeno, zavzeto in poglobljeno ukrepanje, pa naj gre za zagotavljanje pogojev za čim bolj nemoteno delovanje zdravstvene dejavnosti, za omogočanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in odpravo čakalnih dob – ali pa za zakonodajno ureditev področja dolgotrajne oskrbe, kjer da morajo biti prave rešitve skrbneje pripravljene od teh, ki so zdaj v javni razpravi.

Ukrepi

Je v nekaterih domovih za starejše do podobnih zapletov kot med epidemijo prihajalo že v preteklosti, v času gripe – pa javnost za to ni vedela?

»Ob dogajanju, ki smo mu v domovih za starejše priča danes, ob epidemiji COVID-19, razmišljam, kaj se je v domovih dogajalo ob navadnih gripah, ko so zaščitni ukrepi enaki in prav tako nujni. Mislim, da je zaradi neupoštevanja ukrepov že v preteklosti po nepotrebnem zbolelo, hudo zbolelo, da ne rečem umrlo veliko ljudi,« je bil na današnji novinarski konferenci, katere osrednja tema je bil prikaz dogajanja v domu starejših v Hrastniku, v katerem je danes z novim koronavirusom okuženih 29 varovancev in deset zaposlenih, neposreden minister za zdravje Tomaž Gantar.

Ukrepi

Domovi za starejše zahtevajo takojšnjo zagotovitev zmogljivosti za izolacijo obolelih na posebnih lokacijah

Domovi za starejše skupaj s socialno-varstvenimi zavodi zahtevajo takojšnjo zagotovitev zunanjih enot za izolacijo tistih varovancev domov ali zavodov, ki bodo zaradi okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 zboleli za COVID. V dopisu, naslovljenem na ministrstvo za zdravje ter na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so štiri institucije (skupnost socialnih zavodov, skupnost varstveno-delovnih centrov, združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija in slovensko društvo Amnesty International) zahtevale tudi izvedbo sistemskega, ne le strokovnega nadzora, ki naj v povezavi z očitki na račun triažiranja še neokuženih varovancev domov med epidemijo, ko je bilo v javnosti govora o tako imenovanih seznamih smrti, »zajame odločevalske procese na vseh ravneh, tudi na najvišji ravni.«

Ukrepi

Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«

Na javno blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev, ki se je v zadnjem času odvijalo v medijih in na politični ravni – na račun domnevnih »seznamov smrti« in posledičnih očitanj o diskriminatorni in nezakoniti obravnavi varovancev v domovih za starejše med epidemijo –, se je odzvala tako rekoč vsa slovenska medicinska stroka. Navedbe stanovskega kolega dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, ki je s tovrstnimi javno izraženimi sumi sprožil plaz medijskih objav in odzivov, so zdravniki ocenili kot neutemeljene pa tudi škodljive, saj da bo na ta račun še dolgo trpela zaupnost odnosa med zdravnikom in pacientom.

Ukrepi

Po javnem tehtanju očitkov o seznamih odpisanih v domovih za starejše je jasno: za takimi obtožbami tiči marsikaj, ki pa nima prav nič skupnega z etiko in resnico

»Vsi, ki zdaj v javnosti zganjajo tak halo in stroki očitajo nestrokovno in neetično ravnanje v domovih za starejše med epidemijo, bi se morali sprehoditi skozi tak oddelek v domu. Dr. Dušan Keber je bil, denimo, pri nas med prvimi, ki so se javno zavzeli za uvedbo evtanazije, zdaj pa zagovarja nekaj povsem nasprotnega – zdi se, da za tem tiči zgolj želja po nasprotovanju, ki nima nič skupnega z etiko. In to res ni dobro,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril prof. dr. Matjaž Zwitter, starosta slovenske medicine in tako rekoč poosebljenje medicinske etike.

Ukrepi

Domnevni »seznami smrti« in izgubljena etika

Danes bo aktualna politika verbalno zarezala v srž problemov, povezanih s strokovno oskrbo varovancev v domovih za starejše v času epidemije. Poslanci, člani dveh parlamentarnih odborov – za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide –, bodo na skupni nujni seji, sklicani zaradi »nepotrebnih smrti ter diskriminatorne in nezakonite obravnave starostnikov v domovih starejših občanov«, iskali odgovore na dogajanje v času epidemije. To je trenutno prežeto s številnimi obtoževanji, sumi in natolcevanji, z iskanjem najustreznejših priložnosti za knockoute na političnem oziroma interesnem podiju – z vsem mogočim, le z mislijo na dobro oskrbovancev v domovih ne. Tako se zdi. In tako je tudi v resnici.

Ukrepi

V 11 domov za starejše zaradi dvoma v ustreznost zdravstvene oskrbe prihaja izredni strokovni nadzor

Ministrstvo za zdravje se je odzvalo na zaskrbljenost in ogorčenost, ki so ju v javnosti sprožili očitki glede ukrepanja v nekaterih domovih za starejše v času epidemije COVID-19; ponekod so se namreč na navodila glede priprave rezimejev zdravstvenega stanja varovancev odzvali tako, da so vnaprej določili, katere od oskrbovancev bodo, če se okužijo z novim koronavirusom, poslali na zdravljenje v bolnišnico, katere pa ne. Ker gre, če te navedbe držijo, za strokovno in etično nedopustno ravnanje, je takšno dogajanje nemogoče prezreti ali ga omiliti s pavšalnimi pojasnili, zato je nadzor v konkretnem primeru smiseln – in tako je minister za zdravje vendarle zahteval takojšnjo izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem v 11 ustanovah.

Ukrepi

Odstop, kazenska ovadba ali sistemski strokovni nadzor – kakšni bodo ukrepi zaradi očitanih nepravilnosti v domovih za starejše?

Da sistemska skrb za starejše v Sloveniji ni takšna, kot bi morala biti, je znano že dolgo; navsezadnje to potrjuje dolgoletno čakanje na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vedno znova obtiči v enem od predalov ministrstva za zdravje, tudi zaradi tako hitrega menjavanja resornih ministrov, da za sprejetje poglobljenih sistemskih ukrepov, ki bi pripomogli k pomembnim izboljšavam v skrbi za zdravje slovenstva, vedno znova zmanjka časa in volje, tudi politične. Tudi med epidemijo novega koronavirusa, ki se je pri nas uradno končala pred nekaj dnevi, čeprav virus še naprej ostaja med nami, se je potrdil nedopusten kadrovski in logistični manko, ki krni delovanje v domovih za starejše.