S tem raziskovalnim vprašanjem, ki naj bi, tudi s pomočjo izsledkov, pripomoglo k zagotovitvi celovite osnove za uvedbo sistemskih in sistematičnih, ciljno usmerjenih prehranskih ukrepov za čim celovitejšo zaščito zdravja starejših, so se ukvarjali raziskovalci Inštituta za nutricionistiko. V študijo so vključili stanovalce iz 20 domov za starejše po Sloveniji, da bi dobili celovitejši vpogled v ustreznost njihove telesne sestave pa tudi nasploh v (skrb za) njihovo zdravje. Z omenjenim fokusom raziskave so osvetlili enega najbolj spregledanih zdravstvenih izzivov v sodobnem času, ko numerus starajočega se prebivalstva krepko presega nabor mlajših – in ko tudi tovrstna skrb za ohranitev zdravja starejših predstavlja pomemben moment z vidika sistemskih izzivov, tako v javnem zdravstvu kot tudi v domovih za starejše, kjer vedno znova primanjkuje kadra in virov za usmerjeno, celostno posvečanje posamezniku in njegovim težavam.

Sarkopenična debelost je težava, ki se ji je treba nujno posvetiti, kajti po eni strani se pričakovana življenjska doba pomembno podaljšuje, po drugi strani pa mnogi posamezniki v zadnjem obdobju svojega življenja trpijo zaradi različnih težav; te so posledica tako bolezni kot prepleta fizioloških, psiholoških in funkcionalnih sprememb, ki jih prinaša staranje. A te težave so v življenju posameznika lahko prisotne že bistveno prej, tudi desetletje ali dve, zato je tako zelo pomembno, da bi z usmerjenimi celostnimi ukrepi, njihovo pojavnost zamaknili v čim kasnejše obdobje. 

V sklopu projekta Nutricare so raziskovalci pridobili celovite podatke o povezavah med prehranjevanjem oziroma prehranskim stanjem, telesno sestavo ter funkcionalnim stanjem oziroma zdravjem starejših. 

Na osnovi prve tovrstne nacionalne raziskave naj bi v prihodnje zrasli temelji ciljno usmerjenih prehranskih intervencij, ki bodo pomagale pri zmanjševanju pojavnosti sarkopenične debelosti, kjer gre za preplet dveh stanj – izgube mišične mase in pojava debelosti, ki pa nemalokrat ni odraz prehranjenosti, ampak podhranjenosti. 

Nepredstavljivo visok delež podhranjenosti 

Na zdravstvenem portalu smo že pred leti v pogovorih s strokovnjaki za to področje izpostavili, da se v socialno-varstvenih zavodih in domovih za starejše prevalenca podhranjenosti giblje od 25 pa vse do 60 odstotkov in da je v domovih za starejše ta resni problem, ki lahko izrazito vpliva na kakovost življenja obolelega, tabula rasa. 

O tej problematiki smo se pogovarjali s prof. dr. Nado Rotovnik Kozjek, zdravnico in športnico, ustanoviteljico in dolgoletno vodjo enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki je v Sloveniji pripomogla k tektonskim premikom na tem področju.

»Človek je podhranjen, ko nima primerne količine energije oziroma posameznih mikro ali makro hranil – glede na telesno sestavo, telesno pripravljenost, starost in bolezensko stanje. Zato je lahko podhranjen tudi nekdo, ki je debel – in pri prizadevanjih za izboljšanje telesne sestave mu moramo pomagati celovito in sistematično, z ukrepi, ki pripomorejo k izgubi čim več maščobnega tkiva in čim manj mišične mase,« poudarja prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek.

Skrb za prehransko podporo na vseh ravneh zdravstvenega varstva

Da podhranjenost ni zanemarljiv problem, saj načenja vse telesne sisteme, tako kondicijo kot imunski sistem, poleg tega pa povzroča tudi čustvene in kognitivne težave, je v pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila tudi nekdanja predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano in družinska zdravnica dr. Milena Blaž Kovač, prepričana, da je vzpostavitev sistema klinične prehrane nujna tudi na primarni ravni zdravstvenega varstva. 

»Želim si, da bi tudi v osnovnem zdravstvu čim prej imeli na voljo podporo, kakršno imajo na sekundarni ravni zdravstvenega varstva – da bom bolnika takrat, ko bo zaradi podhranjenosti potreboval svetovanje in ukrepanje, lahko usmerila k prehranskemu strokovnjaku, kajti vedeti moramo, da priporočila glede zdrave prehrane potem, ko nekdo zboli ali se postara, preprosto ne veljajo več,« je dr. Milena Blaž Kovač povedala v času, ko je bila pripravljena nova klinična pot prehranske podpore, ki je tudi v osnovnem zdravstvu predvidela okrepitev zdravstvenega tima s kliničnim dietetikom.

Danes združenje za klinično prehrano vodi zdravnik Luka Puzigaća, ki je s pomočjo poglobljenih spoznanj na področju klinične prehrane pomagal posameznim onkološkim bolnikom, pri katerih naj bi bile sicer izčrpane že vse možnosti zdravljenja ter podporne terapije.

Kaj je pokazala aktualna raziskava?

Raziskovalci so pri večini vključenih v raziskavo, ki tudi v domu za starejše ohranjajo samostojnost (vsaj v določeni meri), izmerili visok delež telesne maščobe. Pri mnogih so bili prisotni znaki tako upada mišične moči kot izgube mišične mase. Pri tistih, pri katerih se oba pojava prepletata, pa je prisotna sarkopenična debelost – stanje, ki bo v prihodnje zahtevalo bolj usmerjeno in pravočasnejšo pozornost ter ukrepanje. Kajti to stanje, ki je v starosti vse prej kot redek pojav, povečuje tveganje za padce in zlome, za posledično izgubo samostojnosti pri opravljanju povsem preprostih vsakdanjih opravil in za poslabšanje zdravja. Raziskovalci so z analizami odkrili oziroma potrdili preplet tveganj, ki pripomorejo k vzniku sarkopenične debelosti: to se praviloma zgodi takrat, ko si staranje poda roko z neuravnoteženim prehranjevanjem in z upadom telesne aktivnosti. 

Ob tem vodja projekta NutriCare doc. dr. Živa Lavriša rezultate raziskave izpostavlja kot nedvoumen dokaz, da staranje brez strateškega prehranskega in gibalnega pristopa postaja eden največjih izzivov sodobne družbe. Vendar sarkopenična debelost ni neizogibna – njena pojavnost je odraz sistema, ki bo v prihodnje moral bolje povezati skrb za prehrano, gibanje in oskrbo. 

Zato si raziskovalci želijo, da njihove ugotovitve z raziskovalne ravni preidejo v prakso – v vsakodnevno skrb za zdravje starejših, ki ni bistvenega pomena le v domovih za starejše, ampak tudi v domačem okolju, ko za starajoče se svojce skrbijo njihovi bližnji.

Ob tem pa raziskovalci spomnijo, da redna in primerna telesna aktivnost in prehrana lahko upočasnita telesni in funkcionalni upad ter pomembno pripomoreta k ohranjanju kakovosti življenja – kar je ena od najdragocenejših oblik preventive, za katero lahko posameznik največ naredi sam, s pravočasnim vtkanjem tovrstnega pristopa v svoje življenje. Učinek obeh pristopov se z leti kopiči, nakar se v starosti obrestuje, saj je bistvenega pomena pri ohranjanju moči, vitalnosti in samostojnosti. Ko pa se telesna aktivnost zmanjša, človek začne postopno izgubljati mišično maso, moč in samostojnost – zato je, tudi s skrbno prilagojenim vnosom hranil, treba poskrbeti, da se to zgodi čim kasneje.

Lavreati prejmejo priznanje ta teden

Po presoji pristojnega strokovnega sveta, ki deluje pri republiški javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost ARIS, je medsektorska multicentrična študija (ta je bila že objavljena v mednarodni strokovni publikaciji Journal of Cachexia, Sarcopenia and Muscle) v sklopu letnega izbora Odlični v znanosti 2025 uvrščena med letošnje najvidnejše dosežke na področju medicinskih ved. Poleg vodje projekta dr. Žive Lavriša in doc. dr. Doris Eglseer z Medicinske fakultete Univerze v Gradcu so soavtorji omenjenega znanstvenega članka še dr. Igor Pravst, dr. Hristo Hristov in Sanja Krušič (Inštitut za nutricionistiko), dr. Nadan Gregorič (UKC Ljubljana, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani) in dr. Irena Hren (Splošna bolnišnica Novo mesto). Priznanje bo podeljeno v tem tednu.

Omenjeni so z raziskavo, usmerjeno v proučitev enega izmed najbolj spregledanih izzivov pri staranju – sočasne izgube mišične mase in pojava debelosti (sarkopenične debelosti), postavili osnove za vzpostavitev strateškega prehranskega in gibalnega ukrepanja, s katerim naj bi v prihodnje pri starejših preprečevali prezgodnji začetek slabšanja in izgube moči, samostojnosti in zdravja ter pripomogli k čim dlje trajajoči kakovosti življenja. Vprašanje je le, kako dolgo bo trajalo, da bodo vzpostavljeni sistemski okviri, ki bodo omogočili zaživetje tovrstne strokovne pomoči v praksi.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.