Značka: klinična prehrana

Značka: klinična prehrana

Preventiva

Zakaj je vitamin D vitalnega pomena za naše zdravje in kateri so ključni atributi njegovega učinkovanja?

Marsikdaj se zgodi, da človek s starostjo oslabi in sčasoma ne zmore več hoditi; njegovo ali njeno nepokretnost bližnji, nemalokrat tudi po posvetu z lečečim zdravnikom, preprosto pripišejo staranju in se s takšnim stanjem sprijaznijo. Tako se je dogajalo v preteklosti, nič kaj dosti drugače ni danes. A včasih je tako ravnanje popolnoma zgrešeno, kajti razlogi za slabo fizično stanje se pri starejši osebi lahko skrivajo v pomanjkanju vitamina D. Če organizem tega vitamina nima dovolj, se namreč začne razvijati osteomalacija, bolezen mehkih kosti, ki jo nemalokrat spremlja tudi izrazita mišična oslabelost. To pa je mogoče preprečiti – z dodajanjem D vitamina, ki med drugim izboljša tudi odpornost na viruse, bakterije in glive ter (dokazano) zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, medtem ko pri prebolevanju COVID onemogoči razvoj najtežjih zapletov, ki jih povzroča ta bolezen – pa ne le pri starejših ...

Rak

Na račun epidemije nedopustni zastoji pri diagnosticiranju drugih bolezni, tudi krvnih rakov

Da bo epidemija novega koronavirusa, ki je povsem spremenila običajni ritem dela v zdravstvenih ustanovah, močno vplivala na vsa druga področja medicine, na pozno postavljanje diagnoz in posledično na zapoznele začetke zdravljenja številnih bolezni, ki prav tako lahko ogrozijo življenje obolelega, je boleče jasno. Čeprav bodo konkretni podatki znani šele čez čas, ovrednoteni pa najverjetneje šele čez nekaj let, pa so indici, ki opozarjajo tudi na takšne posledice epidemije, že zdaj izjemno zaskrbljujoči.

Zdrava izbira

Zdrava prehrana – ste boljši od slovenskega povprečja?

Kljub temu, da se pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni povečuje, Slovenci tveganj, ki dokazano narekujejo večjo obolevnost, na splošno niso pripravljeni zmanjšati. Konkreten primer je prehrana, v kateri je še vedno bistveno preveč (belega) sladkorja, nasičenih maščob in soli, po drugi strani pa premalo sveže zelenjave in sadja ter polnovrednih žit, s katerimi bi zadostili potrebam po vitaminih, mineralih in vlakninah.

Podhranjenost

V Sloveniji niti en dializni center nima kliničnega dietetika, ki bi bolnika vodil mimo številnih, lahko tudi usodnih prehranskih pasti

Pravilna prehrana ni le nepogrešljiv element našega življenja, po zaslugi katerega lahko ohranjamo dobro počutje in zdravje, ampak je tudi pomemben sestavni del zdravljenja, kajti s pomočjo ustrezne razporeditve hranil je mogoče vplivati na potek bolezni in jo z doslednim upoštevanjem pravil, ki pa niso preprosta in predvsem ne enoznačna, tudi »obvladati«. Poglejmo dva zelo povedna primera – kronično ledvično bolezen in kronično vnetno črevesno bolezen.

Podhranjenost

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek: »V Sloveniji je podhranjenost velik problem, tudi na račun zakoreninjenih dogem glede debelosti«

»V Sloveniji so dogme glede debelosti zelo zakoreninjene, saj debelost na splošno še vedno gledamo in ocenjujemo glede na indeks telesne mase, kar pa ni v redu, kajti človeka ne določajo kilogrami, ampak sestava njegovega telesa. In prav ta napačni zorni kot, ki se osredotoča na kilograme in indeks telesne mase, je lahko resen problem, če ga zdravnik uporablja bodisi pri bolnikih bodisi pri športnikih. Si predstavljate, da zdravnik športniku z indeksom telesne mase 30 naroči, naj vendarle začne hujšati? Tudi to se dogaja. Zato mora vsak zdravnik vedeti, do kod seže njegovo področje oziroma strokovno znanje – in poiskati strokovnjake, ki njegovo znanje lahko nadgradijo,« opozarja doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, ki kot zdravnica dela na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana, sicer pa je izjemna poznavalka tega področja, kar dokazuje tudi eden izmed njenih nazivov: mednarodni učitelj klinične prehrane.

Podhranjenost

Vsak četrti pacient, ki pride v bolnišnico, je podhranjen, podobno je v domovih za starejše – ukrepanje je več kot nujno!

Med bolniki, ki pridejo na posvet, pregled ali po pomoč k osebnemu zdravniku, je kar do 15 odstotkov podhranjenih, pa tega ne vedo. V socialno-varstvenih zavodih in domovih za starejše je prevalenca podhranjenosti še večja, giblje se od 25 pa do 60 odstotkov, medtem ko pri bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, delež podhranjenih znaša od 35 do 65 odstotkov. V domovih za starejše je ta resni problem, ki lahko izrazito vpliva na izid zdravljenja, tabula rasa, tako rekoč neprepoznan, skrb vzbujajoče pa je tudi stanje v osnovnem zdravstvu, kjer zdravniki nimajo niti dovolj časa niti zadosti usmerjenega znanja za ustrezno in pravočasno ukrepanje. Toda na obzorju so spodbudne spremembe.