Periferna arterijska bolezen – preveč zapletov, preveč amputacij
Zakaj je pomembno skrbeti za zdravje žil? Periferna arterijska bolezen ali bolezen zamašenih žil je tegoba, s katero se po 55. letu starosti spopada vsak šesti Slovenec, vendar kar 70 odstotkov obolelih nima diagnoze – dokler motnje v krvnem obtoku ne povzročijo zapletov, ki so, kadar gre za srčni infarkt in možgansko kap, lahko tudi usodni. Po drugi strani pa je danes na voljo preprosta, hitra, povsem neboleča in še vedno premalo pogosto uporabljena preiskava, merjenje gleženjskega indeksa, ki lahko hitro bodisi ovrže bojazen glede bolezni bodisi pospeši ukrepanje, ki človeku lahko dobesedno reši življenje.
Krvni strdki ubijejo več Evropejcev kot aids, rak dojk, rak prostate in nesreče skupaj
Na stari celini zaradi krvnega strdka v nogah ali v pljučih vsak dan v povprečju umre 2335 ljudi. Toda medtem ko je pri arterijski trombozi takojšnje ukrepanje nujno, saj je preživetje odvisno od prav vsake sekunde, je pri venski trombozi vendarle na voljo nekaj več časa.
Človekovo srce utripne približno 100.000-krat in po telesu požene do 9000 litrov krvi. Vsak dan.
Iz dneva v dan. Vse življenje. Žilje v človekovem telesu je dolgo skorajda 100.000 kilometrov, srce pa skozi celotni žilni sistem potisne kri v zgolj 20 sekundah. Pri odraslem, ki miruje, srce v povprečju utripne 60-krat na minuto. Enodnevno delo srca je primerljivo z dvigom 20 ton težkega predmeta v višino enega metra.
Foto: iStock