Srce in žilje

Hiperholesterolemija lahko obolelemu ukrade tudi 16 let življenja, s pravočasnim odkritjem pa je hude zaplete mogoče preprečiti
Hiperholesterolemija je dedna presnovna motnja, ki, če ni dovolj zgodaj prepoznana, vodi v pospešeno aterosklerozo in zgodnjo smrt zaradi srčnega infarkta. Če jo odkrijejo dovolj zgodaj, je ukrepanje oziroma zdravljenje danes praviloma tako učinkovito, da je življenjska doba obolelega takšna kot pri posameznikih, ki te motnje nimajo – v nasprotnem primeru pa je v povprečju za kar 16 let krajša. Zato je resnično spodbuden podatek, da je Slovenija še vedno edina država na zemljevidu sveta, ki zagotavlja presejanje za družinsko hiperholesterolemijo, v sklopu rednega sistematskega pregleda petletnih otrok. In to že 26 let. Vendar izzivov še vedno ne manjka.

Ko hudo srčno popuščanje, sicer bolezen starejših, odkrijejo pri mamici tri tedne starega malčka ...
Srčno popuščanje je bolezensko stanje, ki pogosto ostane spregledano, ker oboleli (včasih pa tudi zdravnik) težave pripisuje slabi fizični kondiciji ali staranju; navsezadnje ta bolezen le redko prizadane nekoga, ki je mlajši od 65 let. A poglejmo konkretni primer: šele danes, tri tedne po porodu, je mlada pacientka, ki se, da bi zaščitila zdravje svojega malčka in vseh bližnjih, v času epidemije novega koronavirusa ni odpravila v zdravstveno ustanovo na dodatne preglede in preiskave, izvedela za diagnozo: hudo srčno popuščanje s slabo iztisno funkcijo srca.

Srčno popuščanje – ko srce ne zmore več in človek to zazna kot izgubo teka, pridobivanje teže v kratkem času, občutek težke sape med ležanjem, razbijanje srca ...
Srčno popuščanje je eno izmed tistih obolenj, ki pomenijo nepredstavljivo breme tako za obolelega kot za njegovo družino pa tudi družbo nasploh. Zakaj za družbo, kako naj bi osebni zdravstveni problemi puščali odtis na zdravstveni sliki celotne Slovenije? Zato, ker je bolezen zelo pogosta in nadvse obremenjujoča, predvsem pa še vedno bistveno prepozno prepoznana in diagnosticirana. Pojavnost te neozdravljive bolezni narašča; po 80. letu starosti se z njo (v povprečju) pobliže sreča vsak drugi, medtem ko po 40. letu srčno popuščanje prizadene enega od petih ljudi.
Podrobneje o temi Srce in žilje
Kronična venska bolezen pri ženskah trikrat pogostejša kot pri moških
Kronična venska bolezen je obolenje, ki ženske prizadene trikrat pogosteje kot moške, težave pa, vsepovsod po svetu, povzroča večini (približno 80 odstotkom) odraslega prebivalstva.
Periferna arterijska bolezen – preveč zapletov, preveč amputacij
Zakaj je pomembno skrbeti za zdravje žil? Periferna arterijska bolezen ali bolezen zamašenih žil je tegoba, s katero se po 55. letu starosti spopada vsak šesti Slovenec, vendar kar 70 odstotkov obolelih nima diagnoze – dokler motnje v ...
Krvni strdki ubijejo več Evropejcev kot aids, rak dojk, rak prostate in nesreče skupaj
Na stari celini zaradi krvnega strdka v nogah ali v pljučih vsak dan v povprečju umre 2335 ljudi. Toda medtem ko je pri arterijski trombozi takojšnje ukrepanje nujno, saj je preživetje odvisno od prav vsake sekunde, je pri venski trombozi ...