Nespečnost se v različnih življenjskih obdobjih pojavi pri najmanj tretjini ljudi in je najpogostejša motnja spanja, ki lahko poveča tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj. Že po eni neprespani noči se možgansko tkivo lahko zmanjša, manjša je sposobnost koncentracije, povečata se razdražljivost in želja po nekakovostni hrani, poslabšata se odpornost in presnova. Kronična neprespanost vodi v sistemski vnetni odziv telesa. In še vedno se zgodi, da ne oboleli ne zdravnik ne ugotovita, da je bil prav začarani krog motenega spanca lahko poglavitni vzrok za nastanek resne bolezni – možgansko-žilnega obolenja, raka na prsih ali raka na debelem črevesju, diabetesa ali katere od srčno-žilnih bolezni.
Prednosti kakovostnega in dovolj dolgo trajajočega spanca
Tri ključne stvari so, s pomočjo katerih vsak človek lahko učinkovito poskrbi za svoje zdravje: telesna dejavnost, uravnotežena prehrana in kakovostno spanje.
Med spanjem, ki ne sme biti prekratko, se zniža raven kortizola (stresnega hormona), z znižanjem fiziološkega stresa ugodno vplivamo na srce in na obtočila, posledično se znižata srčni utrip in raven krvnega tlaka.
Pri človeku, ki spi dovolj, se raven leptina (hormona, ki vzbuja občutek lakote) in raven grelina (hormona sitosti) uravnotežita, posledično je bistveno laže ohranjati ustrezno telesno težo, s čimer vplivamo tudi na uravnavanje krvnega sladkorja ter na zmanjšanje tveganja za razvoj diabetesa. Ne velja pozabiti, da se med spanjem sprošča tudi rastni hormon, ki ni pomemben le v otroštvu in mladosti, ampak vse življenje – poleg spodbujanja rasti ima namreč opazno vlogo tudi pri regeneraciji žilnega endotelija ter posledično pri sanaciji žilja in preprečevanju ateroskleroze.
Nasprotno pa v (predolgo trajajočem) času budnosti v možganih nastaja beljakovina (beta amiloid), ki se, denimo, pri alzheimerjevi bolezni skriva v plakih med celicami. Možgani med spanjem ta škodljivi presnovni proizvod, ki ga znanstveniki že dolgo povezujejo z razvojem demence, očistijo oziroma odstranijo.
Dokazano in dokazljivo je, da kakovostni spanec, med katerim med drugim poskrbimo tudi za spominske zapise, izboljšuje odpornost in imunski odziv, pripomore k ohranjanju bogatega mikrobioma črevesja ter pomembno vpliva tudi na človekovo duševno zdravje.
A vse te dobrobiti zdravega načina spanja ne morejo priti do izraza, če človek spi premalo. In podatki kažejo, da dobrih 40 odstotkov odraslih Slovencev ne spi dovolj. Posledice se danes, tako kot nasploh v razvitih državah, med drugim kažejo tudi v slabši imunski odzivnosti ter v porastu okužb, rakavih bolezni, demence, duševnih motenj in srčno-žilnih bolezni.
Dobrobiti zdravega načina spanja ne morejo priti do izraza, če človek spi premalo. In podatki kažejo, da dobrih 40 odstotkov odraslih Slovencev ne spi dovolj. Posledice se danes, tako kot nasploh v razvitih državah, med drugim kažejo tudi v slabši imunski odzivnosti ter v porastu okužb, raka, demence, duševnih motenj in srčno-žilnih bolezni.
Nespanja povečuje različna tveganja
»Spanje je pomembno za obnovitev telesa, delitev celic, za sintezo prenašalcev v možganih, imunske procese in termoregulacijo, za izločanje hormonov, odplavljanje degenerativnih snovi ter za kratkoročni in dolgoročni spomin – pa tudi za brisanje podatkov, ki jih ne potrebujemo. Če ne spimo dovolj, se v možganih kopičijo snovi, povezane z zgodnejšim začetkom staranja in pojavnostjo demence,« poudarja somnologinja Barbara Gnidovec Stražišar, ki je sicer že pred časom v pogovoru za zdravstveni portal spregovorila o posledicah okrnjenega spanja; to se je bistveno poslabšalo med epidemijo.
Kako resne so lahko posledice pomanjkanja spanja, potrjuje podatek, da po neprekinjeni budnosti, ki traja 18 ur, voznik med vožnjo dela takšne napake kot nekdo, ki ima v krvi 0,5 grama alkohola na liter izdihanega zraka (meja je 0,24 grama alkohola na liter izdihanega zraka) – po 24 urah nespanja pa utrujenost in neprespanost botrujeta napakam, ki jih sicer naredi voznik, ki ima v krvi 1,00 grama alkohola na liter izdihanega zraka. Četrtina prometnih nesreč nastane zaradi nenaspanosti voznika.
Po 24 urah nespanja utrujenost in neprespanost med vožnjo botrujeta napakam, ki jih sicer naredi voznik, ki ima v krvi 1,00 grama alkohola na liter izdihanega zraka. Četrtina prometnih nesreč nastane zaradi nenaspanosti voznika.
Pomembne so vse faze spanja
Spanje ima štiri stadije, ki se vsako noč odvrtijo petkrat ali šestkrat; v prvem stadiju je spanec najrahlejši, v četrtem stadiju najgloblji – takrat so mišice spečega sproščene, srčni utrip in frekvenca dihanja najpočasnejša, krvni tlak najnižji. Globoko spanje (stadija tri in štiri) je sorazmerno kratko.
Omenjenim stadijem se pridružuje še tako imenovana REM oblika spanja, v kateri je električna dejavnost v možganih osupljiva, včasih primerljiva z dejavnostjo v stanju budnosti, prisotni so hitri gibi oči; očesne gibe in spremembe možganskih valov je mogoče spremljati z elektroencefalografijo (preiskava EEG).
Človek sanja predvsem v času REM ter v tretjem stadiju spanja, v katerem se sicer najpogosteje pojavijo tudi nočne more, govorjenje v spanju ali hoja v spanju. Sosledje vseh stadijev spalnega kroga se občasno prekine s kratkotrajnim prebujanjem.
»Zadostno in kakovostno spanje je pomembno povezano s tveganjem za srčno-žilna obolenja. Različne motnje spanja, predvsem nespečnost in motnje dihanja v spanju, lahko povečajo tveganje za različno srčno-žilne dogodke – enako velja tudi za motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja ter za motnje gibanja v spanju,« poudarja doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar.
Faze spalnega kroga
Spanje ima štiri stadije, ki se vsako noč odvrtijo petkrat ali šestkrat; v prvem stadiju je spanec najrahlejši, v četrtem stadiju najgloblji – takrat so mišice spečega sproščene, srčni utrip in frekvenca dihanja najpočasnejša, krvni tlak najnižji. Omenjenim stadijem se pridružuje še tako imenovana REM oblika spanja, v kateri je električna dejavnost v možganih osupljiva, včasih primerljiva z dejavnostjo v stanju budnosti.
Obstaja 90 motenj spanja, številne imajo lahko dolgoročne, nepopravljive posledice
Glede na mednarodno klasifikacijo je danes poznanih 90 različnih motenj spanja, ki imajo brez ustreznega zdravljenja dolgoročne posledice in povzročajo nastanek različnih bolezni.
Nekaj pogostejših motenj spanja:
- nespečnost
Neprespane noči, s kakršnimi se v življenju sreča praktično vsak človek, so praviloma občasen pojav in so lahko posledica stresnega dogajanja, notranjega nemira, bolezni ... Drugače pa je s kronično nespečnostjo, pri kateri je človek za spanec prikrajšan najmanj trikrat v tednu najmanj tri mesece zapored; v takem primeru je treba poiskati strokovno pomoč.
- motnje dihanja v spanju
Začnejo se s smrčanjem, ki samo po sebi ni nevarno. Drugače pa je, ko se tem (zlasti za partnerja) neprijetnim motnjam v času spanja zaradi zapore v zgornjih dihalih pridružijo kratko trajajoče prekinitve dihanja (najpogostejše so obstruktivne spalne apneje, OSA). Posledično se zniža raven kisika v krvi, pogostejše je prebujanje zaradi tiščanja na vodo, zaradi nižje ravni kisika med spanjem so pogostejši jutranji glavoboli, poveča se občutek utrujenosti, poslabšata se koncentracija in spomin. Med posledicami OSA, ki je pogostejša pri moških po 50. letu s preveliko telesno težo in previsokim krvnim tlakom, sta debelost in sladkorna bolezen.
- prekomerna dnevna zaspanost
Pri patološki dnevni zaspanosti, ki se ponavlja vsak dan, čeprav je spanje ponoči dovolj dolgo, je treba odkriti vzrok zaspanosti in ga odpraviti, kajti prekomerna dnevna zaspanost je pogost vzrok za povzročitev prometne nezgode.
- porušen ritem budnosti in spanja
Pri ljudeh je ritem spanja in budnosti vezan na izmenjavo dneva in noči – zato pravimo, da smo »cirkadiana bitja«, kajti »cirka dien« pomeni približno 24 ur. Če ta ritem porušimo, namerno ali nenamerno, se posledično pojavita utrujenost in zaspanost, ki zaznamujeta posameznikov dan. Kadar je motnja kompleksna, porušenje cirkadianih ritmov moteče vpliva na zmožnost človekovega delovanja podnevi – in takrat je zagotovo pravi čas za posvet s somnologom.
- sindrom nemirnih nog
Ta motnja je pogosta, zlasti pri ženskah, pojavi se lahko že v otroštvu; prisotnost med prebivalstvom je približno 5-odstotna, z leti se delež povečuje. Sindrom se praviloma pojavlja pred spanjem, nadaljuje se med spanjem (periodični gibi nog), posledica je jutranja utrujenost, ki vodi v prekomerno dnevno zaspanost. Sindrom nemirnih nog je lahko posledica slabokrvnosti ali sladkorne bolezni; nemalokrat gre za idiopatsko obliko, pri kateri je treba z zdravili nadomestiti dopamin v centralnem živčevju.
- motorični dogodki med spanjem
Pri otrocih se v smislu patološke motorične aktivnosti med spanjem lahko ob uspavanju pojavljajo enakomerni gibi glave ali telesa, pogost pojav je hoja v spanju pa tudi nenadna, s strahom prežeta prebujanja. Praviloma gre za prehodne motnje, ki izzvenijo. Če pa se ti motorični gibi, zaznani pred ali med spanjem, ponavljajo, je nujen posvet pri strokovnjaku – tudi zato, da ta lahko izključi možnost epilepsije.
- narkolepsija
Narkolepsija je nevrološka bolezen, ki se kaže s povečano dnevno zaspanostjo. Sprva se odrazi zgolj v monotonih situacijah – pri otrocih med poukom, pri odraslih med branjem ali gledanjem televizije, sčasoma se začne pojavljati med delom, med jedjo, med vožnjo ali med hojo. Posameznike z narkolepsijo marsikdaj označijo bodisi kot lenuhe bodisi kot psihiatrične bolnike, zato je nujna pravočasna in pravilno usmerjena diagnostika.
Motnje dihanja v spanju in srčno popuščanje
O tem, kakšna je povezava med motnjami spanja in srčnimi dogodki, do katerih lahko pride med spanjem, je v nedavnem predavanju v organizaciji Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije podrobneje spregovorila doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije ter ESRS somnologinja (ESRS je Evropska zveza za raziskovanje spanja), ustanoviteljica in vodja edinega slovenskega terciarnega centra za motnje spanja otrok in mladostnikov, ki deluje v sklopu Splošne bolnišnice Celje.
Medicina pozna dve vrsti motenj dihanja v spanju; med prve spadajo centralne apneje (CA), med druge pa tako imenovane obstrukcijske apneje (OSA): smrčanje, sindrom povečanega upora v zgornjih dihalih, sindrom obstrukcijske apneje v spanju, obstrukcijska hipoventilacija v spanju.
Bodisi s centralnimi bodisi z obstrukcijski motnjami dihanja v spanju je lahko povezano tudi srčno popuščanje. Znano je, da so motnje dihanja v spanju prisotne pri več kot polovici bolnikov s srčnim popuščanjem. Do tega, da OSA postane vzrok srčnega popuščanja, pride bodisi zaradi okvare sistolne funkcije srca (okvara kontraktilnosti miokarda zaradi hipoksemije), zaradi okvare diastolne funkcije srca (z OSA povzročena hipertenzija in posledična hipertrofija miokarda) ali zavoljo aritmije (oscilacije med tahikardijo in bradikardijo, bradiaritmije, ventrikularne aritmije, atrijska fibrilacija).
Motnje dihanja v spanju so prisotne pri več kot polovici bolnikov s srčnim popuščanjem.
Kako prepoznati centralne apneje in obstrukcijske apneje pri srčnem popuščanju?
Kot opozarja dr. Barbara Gnidovec Stražišar, klinična prepoznava centralnih apnej (CA) in obstrukcijskih apnej (OSA) pri srčnem popuščanju ni enostavna, kajti čezmerna dnevna zaspanost je prisotna tudi pri posameznikih s srčnim popuščanjem, ki nimajo motenj dihanja v spanju. Na splošno pa velja, da so glavni dejavniki tveganja za OSA debelost; pri moških obseg vratu, večji od 40 centimetrov; povišan krvni tak in tako imenovano habitualno (dolgotrajno in redno) smrčanje.
Simptomi, ki se pri OSA in srčnemu popuščanju prekrivajo:
- nespečnost
- vstajanje ponoči zaradi tiščanja na vodo
- prebujanje zaradi občutka dušenja (ortopneja, paroksizmalna nočna dispneja, hiperpneja)
- nemirno spanje, ki ne omogoči počitka
- utrujenost podnevi
Kot poudarja somnologinja, mora biti razmislek o pridruženih motnjah dihanja samoumeven pri nočni angini pektoris, pri paroksizmalni nočni dispneji (občutek dušenja med hiperpnoično fazo periodičnega dihanja) ter pri nemirnem spanju, nočnem prebujanju in premikanju okončin po apnejah in hipopnejah.
Vprašalnik za prepoznavo OSA
Če so pritrdilni zgolj trije odgovori, je tveganje za OSA veliko.
- Ali smrčite?
- Ali čez dan občutite izčrpanost utrujenost, zaspanost?
- So vas morda kdaj opozorili, da med spanjem za kratek čas prenehate z dihanjem?
- Imate povišan krvni tlak?
- Je vaš indeks telesne mase večji od 35?
- Ste starejši od 50 let?
- Je vaš obseg vratu večji od 40 centimetrov?
- Ste moškega spola?
Diagnostika motenj dihanja v spanju
Za ustrezno terapijo pri motnjah spanja, ki lahko ogrozijo zdravje in tudi življenje, je nujna diagnostika motenj dihanja v spanju (nočna poligrafija).
V laboratorijih za spanje obravnavajo, diagnosticirajo in zdravijo posameznike, ki trpijo zaradi nespečnosti, hipersomnije, zasvojenosti z uspavali, hudega smrčanja ali dušenja med spanjem, nočnih mor ali nenormalnega spanja, ki ga opazijo njihovi partnerji.
V sklopu laboratorijskega testiranja spanja je nujna tudi anamneza spanja (skupaj z dnevnikom spanja), splošna zdravstvena anamneza, telesna preiskava in krvne preiskave.
Za ustrezno terapijo pri motnjah spanja, ki lahko ogrozijo zdravje in tudi življenje, je nujna diagnostika motenj dihanja v spanju (nočna poligrafija).
Je za težave s spanjem lahko kriv tudi mononatrijev glutamat (MSG)?
Na splošno velja, da ni enotne formule za to, kako dolgo naj spi človek, da bo potem, ko se zbudi, dodobra spočit. Nekateri za to potrebujejo več kot osem ur, drugi manj kot (priporočljivih) šest. Vse preveč dejavnikov vpliva tako na kakovost spanja kot tudi na pojavnost motenj spanja – od trenutnega počutja pa do zdravil, ki jih nekdo jemlje; nekatera povzročijo občutek zaspanosti, druga nespečnost ... Podoben učinek imajo tudi močne začimbe, kofein in mononatrijev glutamat.
Mononatrijev glutamat, tako imenovani MSG, je ojačevalec okusa. Kot enega izmed najškodljivejših dodatkov prehrani se ga je prijelo poimenovanje »uničevalec zdravja«; povzroči lahko glavobol, migreno, bruhanje, astmatični napad, vedenjske motnje, izpuščaje na koži, alergijo, poškodbe sluznice.
Kratkoročni učinki MSG, na katere neodvisni strokovnjaki opozarjajo že več kot pol stoletja, zgodi pa se nič, so: otrplost, mravljinčenje, pekoč občutek, hitro bitje srca, bolečine v prsih, težave pri dihanju, zaspanost, glavobol, pomanjkanje energije in volje. Posledice dolgotrajne uporabe so lahko nastanek rakavega obolenja, depresije, diabetesa, alzheimerjeve in parkinsonove bolezni, debelosti.
Zelo verjetno je, da se MSG, ki ga v prehranski industriji imenujejo »ojačevalec okusa naravne arome«, skriva v vsaki kuhinji. Proizvajalci ga namreč dodajajo večini predelane, vnaprej pripravljene hrane.
Ta dodatek prehranske industrije številka ena nima le neposrednih škodljivih učinkov, ampak povzroča tudi zasvojenost, tako pri odraslih kot pri otrocih; ti so še dovzetnejši za učinke natrijeve soli glutaminske kisline, ki v možganih ustvarja iluzijo okusa. Pogosto je dodan v kruhu, piškotih, krekerjih, solatnih prelivih, mesnih izdelkih, v bonbonih in začimbnih mešanih, otroški hrani, čipsu, omakah, v zamrznjenih, konzerviranih, predpripravljenih in predelanih izdelkih, pogosto ga je mogoče najti tudi v kitajski hrani.
Veliko dejavnikov vpliva tako na kakovost spanja kot tudi na pojavnost motenj spanja – od trenutnega počutja pa do zdravil, ki jih nekdo jemlje; nekatera povzročijo občutek zaspanosti, druga nespečnost ... Podoben učinek imajo tudi močne začimbe, kofein in mononatrijev glutamat – ta dodatek prehranske industrije številka ena, ki ga imenujejo »ojačevalec okusa naravne arome«, spada med najškodljivejše dodatke v prehrani; povzroči lahko glavobol, migreno, bruhanje, astmatični napad, vedenjske motnje, izpuščaje na koži, alergijo, poškodbe sluznice ... Pa tudi motnje spanja.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
