Značka: zdravstvo

Značka: zdravstvo

Ukrepi

Hrvaška zaradi porasta okužb z novim koronavirusom odhaja z zelenega seznama, odslej vročanje karantenskih odločb že na meji

Epidemiološka slika v Sloveniji se vztrajno poslabšuje, število okužb z novim koronavirusom pa se zaradi namerno ali nenamerno pozabljane in spregledovane zaščite povečuje – včeraj je bilo pri nas, po dveh mesecih in pol, odkritih največ okužb, povečuje pa se tudi število obolelih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Po drugi strani pa se, kot v posmeh resnič(nost)ni grožnji novega koronavirusa, ki življenjsko ogroža kronične bolnike in starejše ljudi, v Slovenijo vračajo mnogi, ki so prek Hrvaške odpotovali v države z visokim tveganjem (rdeči seznam) in to poskušajo prikriti. Podobna je zgodba, ki jo narekujejo mladi s čezmejnim obiskovanjem zabav v diskotekah in nočnih klubih. Zato se bo Hrvaška znašla na rumenem seznamu (s petka na soboto), torej med državami s povečanim tveganjem. Kaj to pomeni za Slovence, ki trenutno dopustujejo v sosednji državi?

Ukrepi

Darko Siuka: »Govorimo o zaščitnih ukrepih, s katerimi pomagamo obvarovati zdravje drug drugega – in ne o prepovedih, ki jih imamo zato, da jih lahko kršimo!«

Zdravnik Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC je že pred dobrimi tremi meseci, ko uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih pri nas uradno še ni bila uveljavljena, pripravil deset priporočil za čim uspešnejši boj proti okužbam z novim koronavirusom. Med temi priporočili je poleg jemanja vitamina D izpostavil tudi pomen uporabe zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih. Po omilitvi ukrepov za preprečevanje prenosa okužb SARS-CoV-2 je od danes uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih ponovno v veljavi. Glede zaščite pred okužbami, ki jo omogoča uživanje D vitamina, pa skupina zdravnikov, ki so skupaj z asist. Darkom Siuko predpisovanje tega vitamina svetovali tudi družinskim zdravnikom in zdravnikom v domovih za starejše, že dobiva strokovne odmeve na mednarodni ravni – tudi z objavama v dveh uglednih strokovnih publikacijah: The British Journal of Medicine (BMJ) in Journal Mayo Clinic Proceedings.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović: »Razplet epidemije je odvisen od vseh nas«

Vsakomur med nami je jasno, da so številne bolezni po zaslugi dognanj in védenja sodobne medicine izgubile predznak usodnosti – in ni ga človeka, ki ne bi bil hvaležen, da tudi po postavitvi hude diagnoze njegovo življenje še ni končano, nasprotno, to je lahko še naprej kakovostno in lepo, težkemu obolenju navkljub. Sicer se še marsikaj in marsikdaj lahko zaplete, a dobre možnosti obstajajo in pacienti nemalokrat živijo naprej lepo življenje, morda še lepše, kot so ga živeli prej, saj se v takem prelomnem trenutku razporeditev vrednot izrazito spremeni; na vrh seznama pridejo tiste, ki v času, ko je človek zdrav, ostajajo pozabljene. Drugače pa se stvari odvijajo pri neznanki, kar bolezen COVID-19 še vedno je – kljub pri nas dobro prestanemu prvemu valu epidemije. Zakaj? Morda bolezen poznamo premalo (od blizu), da bi ljudje na splošno zaupali nasvetom medicinske stroke glede dosledne zaščite pred okužbo, ki je še vedno nujna, saj lahko reši ne eno, ampak veliko življenj. Bo trenutno še vedno izraziti nihilizem preglasil svarila stroke in nas bo zaradi tega drugi val epidemije novega koronavirusa zajel bistveno hitreje, kot smo pričakovali?

Ukrepi

Bo Slovenija z danes uveljavljeno omejitvijo vstopa v državo ter z doslednejšim upoštevanjem zaščitnih ukrepov odbila bližajoči se drugi val epidemije?

Od danes naprej bo za vse, ki bodo v Slovenijo prišli oziroma se vrnili iz Srbije, Bosne in Hercegovine ali s Kosova, obvezna 14-dnevna karantena. Ponovno povečevanje števila (predvsem uvoženih) okužb z novim koronavirusom zahteva tovrstni odziv, ki se v prihodnjih dneh utegne še dodatno stopnjevati – kajti, kot opozarja minister za zdravje Tomaž Gantar: »Večina držav, v katerih so se odločili za radikalno sproščanje zaščitnih ukrepov, že začenja plačevati višjo ceno za takšno odločitev – in ne želim, da bi se Slovenija znašla med temi državami«.

Cepljenje

Zakaj so meningokokne okužbe nočna mora vsakega pediatra?

Invazivno meningokokno okužbo, ki najbolj ogroža dojenčke, mlajše od enega leta, je težko prepoznati, kar potrjuje tudi tragična izkušnja slovenjgraške družine. Mamica Anja in očka Matej sta zdaj javno spregovorila o tragični zgodbi, ki je zaznamovala njuni življenji, o težki preizkušnji, v kateri je meningokokni meningitis v manj kot 24 urah ugasnil življenje njunega dve leti starega Aneja. Bilo je pred štirimi leti, sredi avgusta, čeprav je poleti pojavnost te hude bolezni s hitrim in agresivnim potekom redka.

Zdrava izbira

Češnje niso le izjemno okusne, v njih se skrivajo številni zdravju prijazni atributi

Češnje bodo še kar nekaj časa razveseljevale ljubitelje sadja, kajti to priljubljeno sadje je, če ni spodbujeno s kemijo, na krožnikih predvsem v maju in juniju. Takrat, ko češnje najbolj bogato obrodijo – in letos je taka letina. Da sta sadje in zelenjava zdrava in v sebi skrivata moč, ki premaga prenekatero bolezen, je znano. In kakšni točno so zdravju prijazni atributi češenj?

Ukrepi

Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«

Na javno blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev, ki se je v zadnjem času odvijalo v medijih in na politični ravni – na račun domnevnih »seznamov smrti« in posledičnih očitanj o diskriminatorni in nezakoniti obravnavi varovancev v domovih za starejše med epidemijo –, se je odzvala tako rekoč vsa slovenska medicinska stroka. Navedbe stanovskega kolega dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, ki je s tovrstnimi javno izraženimi sumi sprožil plaz medijskih objav in odzivov, so zdravniki ocenili kot neutemeljene pa tudi škodljive, saj da bo na ta račun še dolgo trpela zaupnost odnosa med zdravnikom in pacientom.

Ukrepi

Po javnem tehtanju očitkov o seznamih odpisanih v domovih za starejše je jasno: za takimi obtožbami tiči marsikaj, ki pa nima prav nič skupnega z etiko in resnico

»Vsi, ki zdaj v javnosti zganjajo tak halo in stroki očitajo nestrokovno in neetično ravnanje v domovih za starejše med epidemijo, bi se morali sprehoditi skozi tak oddelek v domu. Dr. Dušan Keber je bil, denimo, pri nas med prvimi, ki so se javno zavzeli za uvedbo evtanazije, zdaj pa zagovarja nekaj povsem nasprotnega – zdi se, da za tem tiči zgolj želja po nasprotovanju, ki nima nič skupnega z etiko. In to res ni dobro,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril prof. dr. Matjaž Zwitter, starosta slovenske medicine in tako rekoč poosebljenje medicinske etike.

Ukrepi

Domnevni »seznami smrti« in izgubljena etika

Danes bo aktualna politika verbalno zarezala v srž problemov, povezanih s strokovno oskrbo varovancev v domovih za starejše v času epidemije. Poslanci, člani dveh parlamentarnih odborov – za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide –, bodo na skupni nujni seji, sklicani zaradi »nepotrebnih smrti ter diskriminatorne in nezakonite obravnave starostnikov v domovih starejših občanov«, iskali odgovore na dogajanje v času epidemije. To je trenutno prežeto s številnimi obtoževanji, sumi in natolcevanji, z iskanjem najustreznejših priložnosti za knockoute na političnem oziroma interesnem podiju – z vsem mogočim, le z mislijo na dobro oskrbovancev v domovih ne. Tako se zdi. In tako je tudi v resnici.

Ukrepi

V 11 domov za starejše zaradi dvoma v ustreznost zdravstvene oskrbe prihaja izredni strokovni nadzor

Ministrstvo za zdravje se je odzvalo na zaskrbljenost in ogorčenost, ki so ju v javnosti sprožili očitki glede ukrepanja v nekaterih domovih za starejše v času epidemije COVID-19; ponekod so se namreč na navodila glede priprave rezimejev zdravstvenega stanja varovancev odzvali tako, da so vnaprej določili, katere od oskrbovancev bodo, če se okužijo z novim koronavirusom, poslali na zdravljenje v bolnišnico, katere pa ne. Ker gre, če te navedbe držijo, za strokovno in etično nedopustno ravnanje, je takšno dogajanje nemogoče prezreti ali ga omiliti s pavšalnimi pojasnili, zato je nadzor v konkretnem primeru smiseln – in tako je minister za zdravje vendarle zahteval takojšnjo izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem v 11 ustanovah.