Prehrana

Prehrana

Se z zamrzovanjem kakovost sadja in zelenjave res poslabša?

Se z zamrzovanjem kakovost sadja in zelenjave res poslabša?

Se z zamrzovanjem sadja in zelenjave res poslabša kakovost teh živil? Ne, ta v splošnem prepričanju sicer dodobra zasidrani mit ne drži, ampak je resnica povsem drugačna, trdi stroka, ki deluje na področju nutricionistike. V resnici z zamrzovanjem sadja in zelenjave podaljšamo uporabnost teh živil ter bistveno upočasnimo delovanje mikroorganizmov, encimov in drugih snovi, ki sicer pomembno vplivajo na kvarjenje hrane. Če sadje in zelenjavo pravilno zamrznemo, hranimo in odtajamo, imajo ta živila celo več hranilnih snovi, kot bi jih imela po dolgotrajnem hranjenju brez zamrzovanja.

Kateri sadež je boljši vir vitamina C, pomaranča ali rdeča paprika? Je res, da ta vitamin dobimo tudi s krompirjem? In ali se C vitamin iz soka sveže ožete limone v vrelemu čaju res uniči?

Kateri sadež je boljši vir vitamina C, pomaranča ali rdeča paprika? Je res, da ta vitamin dobimo tudi s krompirjem? In ali se C vitamin iz soka sveže ožete limone v vrelemu čaju res uniči?

Da sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov in mineralov, med njimi tudi ali predvsem vitamin C, je znano. Manj znano pa je, da je tudi krompir, ki se v prehrani Slovencev pogosto znajde na krožniku, pripravljen na tisoč in en način, pomemben vir vitamina C. S krompirjem namreč zaužijemo celo do 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa tega vodotopnega vitamina, ki ima v človekovem organizmu vse prej kot nepomembno antioksidativno vlogo, med drugim pomaga pri tvorbi kolagena in spodbuja delovanje imunskega sistema. Ob tem pa na Inštitutu za nutricionistiko opozarjajo tudi na prepričanje, češ da naj bi s kuhanjem uničili večino vitamina C, ki ga sicer vsebujeta sadje in zelenjava. Ali to prepričanje drži ali ne?

Kako se pri odločanju za zdravo oziroma priporočeno prehrano izogniti stereotipom in mitom?

Kako se pri odločanju za zdravo oziroma priporočeno prehrano izogniti stereotipom in mitom?

Človekovo telo za dobro delovanje nujno potrebuje tri glavne skupine tako imenovanih makrohranil – beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate, ki jih je treba zaužiti v večjih količinah, medtem ko pri vnosu vitaminov in mineralov (mikrohranila) zadostujejo že manjše količine. Ker so se na področju zdrave oziroma priporočene prehrane pojavili številni miti in tudi neresnice, ki jih nemalokrat in na precej različne načine promovirajo tudi ponudniki različnih prehranskih izdelkov in prehranskih dodatkov, na Inštitutu za nutricionistiko opozarjajo na stereotipe, ki imajo lahko tudi škodljiv vpliv na počutje in zdravje posameznika. Med takšne mite spada, denimo, prepričanje, da kruh vsebuje le ogljikove hidrate, meso pa zgolj beljakovine. Ali da olivnega olja ne smemo segrevati, ker da pri tem nastajajo škodljive trans-maščobne kisline. Enako velja tudi za trditev, da je za dodatno sladkane napitke bolje, če so ti »obogateni« z umetnimi sladili – toda aspartam, glede katerega je že doslej veljalo, da bi se bilo izdelkom, ki ga vsebujejo, najbolje odreči, je bil v teh dneh uvrščen med potencialno rakotvorne snovi.

Kako bomo vedeli, kateri prehranski izdelki bodo v prihodnje tudi v Sloveniji »obogateni« z beljakovinskimi dodatki iz (za zdaj štirih) žuželk?

Kako bomo vedeli, kateri prehranski izdelki bodo v prihodnje tudi v Sloveniji »obogateni« z beljakovinskimi dodatki iz (za zdaj štirih) žuželk?

Marsikomu se ob možnosti, da bo v prihodnje vedé ali nevedé zaužil hrano, v katero bodo v kakršnikoli obliki dodane žuželke, obrne želodec – in pri tem ga prav nič ne zanima, kako priporočljiva naj bi bila na takšen način obogatena prehrana. Kakšne bodo torej tovrstne novosti v prehrani in kako bo nekdo, ki žuželk, čeprav predelanih, nikakor ne bo hotel zaužiti, vedel, da te tudi v resnici niso dodane v izdelkih, uporabljenih pri kuhanju ali pripravi prigrizkov?

Podrobneje o temi Prehrana