Kateri sadež je boljši vir vitamina C, pomaranča ali rdeča paprika? Je res, da ta vitamin dobimo tudi s krompirjem? In ali se C vitamin iz soka sveže ožete limone v vrelemu čaju res uniči?

Kateri sadež je boljši vir vitamina C, pomaranča ali rdeča paprika? Je res, da ta vitamin dobimo tudi s krompirjem? In ali se C vitamin iz soka sveže ožete limone v vrelemu čaju res uniči?

Da sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov in mineralov, med njimi tudi ali predvsem vitamin C, je znano. Manj znano pa je, da je tudi krompir, ki se v prehrani Slovencev pogosto znajde na krožniku, pripravljen na tisoč in en način, pomemben vir vitamina C. S krompirjem namreč zaužijemo celo do 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa tega vodotopnega vitamina, ki ima v človekovem organizmu vse prej kot nepomembno antioksidativno vlogo, med drugim pomaga pri tvorbi kolagena in spodbuja delovanje imunskega sistema. Ob tem pa na Inštitutu za nutricionistiko opozarjajo tudi na prepričanje, češ da naj bi s kuhanjem uničili večino vitamina C, ki ga sicer vsebujeta sadje in zelenjava. Ali to prepričanje drži ali ne?

Kateri sadež je boljši vir vitamina C, pomaranča ali rdeča paprika? Je res, da ta vitamin dobimo tudi s krompirjem? In ali se C vitamin iz soka sveže ožete limone v vrelemu čaju res uniči?

Če boste sok sveže ožete limone dodali v vreli čaj, se vitamin C v nasprotju z dokaj splošnim prepričanjem ne bo uničil, ampak se bo v čaju ohranila večina tega vitamina oziroma askorbinske kisline. Kaj pa se s C vitaminom dogaja med kuhanjem? Pri tovrstni pripravi jedi prihaja do razlik glede na vrsto živila in glede na postopek segrevanja, ki v povprečju povzroči do 30-odstotno izgubo vsebnosti tega vitamina. Do bistveno večjih izgub vitamina C pa prihaja pri dolgotrajnejšem shranjevanju kuhanega sadja in zelenjave – zlasti v primeru, ko so živila izpostavljena zračni atmosferi. V takšnih pogojih vitamin C sčasoma v celoti razpade.

Čeprav se morda zdi neverjetno, je pomemben vir vitamina C tudi krompir.

krompir

Kot poudarja prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine za prehrano in javno zdravje pri Inštitutu za nutricionistiko, so »raziskave pokazale, da, na primer, pri kuhanju brokolija na sopari ali z mikrovalovi skorajda ne pride do izgub vitamina C, medtem ko se ga pri blanširanju izgubi približno četrtina, pri kuhanju v vreli vodi pa skoraj polovica.« Zato naj bi bilo najbolje, če pri kuhanju uporabimo minimalno količino vode, čas kuhanja pa naj bo čim krajši.

Raziskave so pokazale, da, na primer, pri kuhanju brokolija na sopari ali z mikrovalovi skorajda ne pride do izgub vitamina C, medtem ko se ga pri blanširanju izgubi približno četrtina, pri kuhanju v vreli vodi pa skoraj polovica.

brokoli

C vitamina ni treba jemati v obliki prehranskih dopolnil

Kar se tiče ohranjanja zdravja, je za odraslega človeka priporočen 80-miligramski dnevni vnos vitamina C. To pomeni, da omenjenega vitamina ni treba jemati v obliki prehranskih dopolnil, ampak je to kvoto mogoče doseči s povsem običajno, pestro in uravnoteženo prehrano, ki vključuje dovolj zelenjave in sadja – kajti glavni vir vitamina C niso le citrusi, ampak tudi jagodičje, kivi, šipek, peteršilj, ohrovt, brstični ohrovt, brokoli, špinača, paprika ... 

Če primerjamo rdečo papriko s pomarančo – za kateri sadež bi rekli, da vsebuje več vitamina C? Zmaga paprika, ki je poleg tega tudi odličen vir vitamina A, s katerim ohranjamo zdravje oči.

Priporočeni 80-miligramski dnevni vnos vitamina C je mogoče doseči s povsem običajno, pestro in uravnoteženo prehrano, ki vključuje dovolj zelenjave in sadja.

jagodičje

Kako pa je z vitaminom C, ki ga dodajo osvežilnim napitkom?

Vitamin C resda ne razpade, ko ali če v vrelo vodo dolijemo sok limone – če pa bi ta čaj ustekleničili in ga na tak način shranili za daljši čas, bi vitamin sčasoma v celoti razpadel. Točno ta težava pa povzroča težave tudi proizvajalcem pijač, kadar ti določene napitke obogatijo z vitaminom C.

V te pijače praviloma vitamin C dodajo v obliki askorbinske kisline. Toda embalirane brezalkoholne pijače imajo dokaj dolg rok trajanja, v katerem se količina vsebovanega vitamina C sčasoma zmanjšuje.

Ker zakonodaja predpisuje, da mora biti količina deklariranega vitamina C celotno obdobje uporabnosti izdelka (ob upoštevanju tolerančnih mej) skladna s količino, ki je navedena na izdelku, lahko »proizvajalci v pijače dodajo tudi dvakrat toliko vitamina C, kot je sicer navedeno na označbi med podatki o hranilni vrednosti,« pojasnjuje doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko. Ob tem pa opozori, da neustrezno hranjeni izdelki lahko že pred potekom roka trajnosti oziroma uporabnosti vsebujejo bistveno manj vitamina C, kot bi sicer sklepali iz navedb na embalaži.

Proizvajalci v pijače dodajo tudi dvakrat toliko vitamina C, kot je sicer navedeno na označbi med podatki o hranilni vrednosti. Zakaj? Zato, ker se količina tega vitamina med ustekleničenjem zmanjšuje.

sok iz sveže ožetega sadja

Zato je v resnici najbolj smiselno upoštevanje zdravorazumskega priporočila: zaužijte čim več svežega oziroma termično čim manj predelanega sezonskega sadja in zelenjave, saj boste tako zaužili dovolj vitamina C pa tudi drugih hranil, vitaminov in mineralov, ki jih vaše telo potrebuje za dobro počutje in ohranjanje zdravja.

otroci in sadje

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

C vitamin

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona